Franja

meubler [mœble] verbe transitif opremiti s pobištvom (un appartement stanovanje); opremiti (de z); napolniti (praznino)

se meubler nabaviti si pohištvo; dati se opremiti; figuré, familier napolniti se (de z)
meubler ses loisirs avec de bons livres izpolniti, zaposliti svoj prosti čas s čitanjem dobrih knjig
meubler sa mémoire obogatiti svoj spomin
la cretonne meuble bien kreton je lep, napravi lepo kot pohištvena tkanina
se meubler en Empire nabaviti si empirsko pohištvo

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

nadomestil|o srednji spol (-a …) der Ersatz; die Ersatzleistung, das Ersatzgeld, die Ausgleichszahlung; (odškodnina) die Entschädigung; (povračilo) die Vergütung; (nadomestna spolnitev) pravo die Ersatzerfüllung; (poplačilo) die Abgeltung; (poravnava) die Abfindung; nadomestilo za porabljeno blago, prehrano ipd.: der Nachschub
prosti čas kot nadomestilo za nadure der Zeitausgleich
-ersatz, -geld (za osebni dohodek med boleznijo das Krankengeld, med brezposelnostjo Stempelgeld, za škodo Schadenersatz, za čas porodniškega dopusta Mutterschaftsgeld, za izpad dohodka Verdienstausfallsentschädigung, za reprezentanco Dienstaufwandsentschädigung, Aufwandsentschädigung, za vožnjo [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss)
nadomestilo za potni list der [Paßersatz] Passersatz
dati nadomestilo Ersatz leisten/stellen
brez nadomestila ersatzlos

nadur|a ženski spol (-e …) die Überstunde
delati nadure Überstunden machen
prosti čas kot nadomestilo za nadure der Zeitausgleich

nakáznica

denarna nakáznica money order, money-order form
poštna nakáznica postal order, postal draft
oblačilna nakáznica zgodovina clothing coupons pl
nakáznica za hotel voucher
brez nakáznice (v prosti prodaji) zgodovina coupon-free

naráva nature ženski spol , (čud) naturel moški spol , tempérament moški spol , (značaj) caractère moški spol

po svoji naravi de (sa) nature, de son naturel
v prosti naravi en pleine nature, dans la campagne
proti naravi contre nature, contraire à la nature
plačati v naravi payer en nature
slikati po naravi peindre d'après nature
navada je druga narava l'habitude (ali la coutume) est une seconde nature

naráva naturaleza f ; natura f ; (značaj) carácter m ; índole f ; natural m

po svoji naravi por su naturaleza
proti naravi contra la naturaleza
v prosti naravi en plena naturaleza, en el campo
človek narave hombre m de la naturaleza
ljubitelj narave amante m de la naturaleza
navada je druga narava la costumbre es otra (ali segunda) naturaleza
stvar je zelo resne narave el asunto es de índole muy grave
plač(ev)ati v naravi pagar en especie
pokazati svojo pravo naravo mostrar su verdadero carácter
slikati po naravi pintar del natural

nȅrādan -dna -o nedelaven, brezdelen: -i ljudi; -i dani prosti dnevi

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

occupare

A) v. tr. (pres. ōccupo)

1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled

4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve

ocio moški spol brezdelje, počivanje, odmor

entregarse al ocio vdati se brezdelju
ocios pl prosti čas
divertir sus ocios dolgčas preganjati, čas ubijati, razvedriti se

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

pad moški spol (-a …) der Fall, das Fallen
prosti pad fizika der freie Fall
kladivo na pad tehnika der Fallhammer

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

pád fall

prosti pád fizika free-fall; gravitation
pospešek prostega páda gravitational acceleration

pád

prosti pad caída f libre; atracción f

pàd chute ženski spol

prosti pad chute libre
hitrost prostega pada (fizika) vitesse ženski spol de chute

pàd (páda) m caduta; calo, flessione:
pad cen calo, flessione dei prezzi
fiz. prosti pad caduta libera

pignon [pinjɔ̃] masculin

1. hišno čelo, zatrèp

2. gonilno kolo, zobato kolo

3. pin(i)jola

pignon libre prosti tek (pri biciklu)
avoir pignon sur rue imeti svojo hišo; biti premožen

piñón moški spol gonilo, zobčasto kolo; hišno čelo

piñón libre prosti tek (pri biciklu)