Franja

sredíščen (-čna -o) adj.

1. centrale, del centro (tudi ekst.):
središčna lega predmeta posizione centrale dell'oggetto
središčna misel razprave il concetto centrale del saggio

2. teh. centrico; centrale:
bot. središčna lamela lamella centrale
teh. središčna os asse centrale
šah. središčna linija linea centrale
šah. središčni kmet pedone centrale
mat. središčna simetrija simmetria centrale

stráh peur ženski spol , crainte ženski spol , effroi moški spol , frayeur ženski spol , anxiété ženski spol ; familiarno frousse ženski spol ; (groza) épouvante ženski spol , terreur ženski spol , horreur ženski spol , angoisse ženski spol ; (duh, prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol , ombre ženski spol

iz strahu pred de peur de, par crainte de
neznanski strah peur sans bornes (ali folle, mortelle), familiarno peur bleue, frousse terrible, popularno trouille ženski spol
paničen strah peur panique
prazen, neosnovan strah peur non fondée (ali infondée, dépourvue de fondement, injustifiée)
smrtni strah angoisse mortelle, familiarno peur bleue (ali terrible, du diable)
strah pred javnim nastopom (familiarno) trac moški spol
strah pred kaznijo crainte du châtiment (ali de la punition)
strah pred ljudmi timidité ženski spol, insociabilité ženski spol, figurativno, familiarno sauvagerie ženski spol
ves v strahu biti (familiarno) avoir une peur terrible (ali bleue), avoir une peur du diable, avoir la frousse
strah me je j'ai peur (ali familiarno la frousse, la pétoche, le trac, la trouille…)
strah ga je obšel, spreletel la peur le saisit (ali prit), il fut pris de peur, il fut saisi d'effroi (ali de frayeur), la frayeur le glaça (jusqu'aux os)
navdati koga s strahom, v strah spraviti, pripraviti koga inspirer de la crainte à quelqu'un, faire peur à quelqu'un
tresti se (potiti se, umirati) od strahu trembler (suer, mourir) de peur (ali d'angoisse)

sukanj|e srednji spol (-a …) (vrtenje) das Drehen, die Drehung, žoge ipd.: der Drall (v desno Rechtsdrehung, Rechtsdrall), die Drehbewegung; v sukanec: das Zwirnen; (upredanje) das Verdrehen
metoda sukanja die Drehkristallmethode
os sukanja die Gierachse

telésen (-sna -o) adj.

1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
telesni deli parti del corpo
telesna napaka difetto fisico
telesne potrebe necessità materiali, corporali
telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla

2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
telesna ljubezen amore materiale
izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. telesna diagonala diagonale del solido
jur. telesna kazen pena corporale
telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
zool. telesna os asse somatico
rel. telesna pokora mortificazione
med. telesna slabost astenia
nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
telesni ustroj fisico

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

véliki (-a -o)

A) adj.

1. (določna oblika od velik)
Velika Britanija Gran Bretagna
Aleksander Veliki Alessandro Magno
Peter Veliki Pietro il Grande

2.
velika potreba feci, defecazione, evacuazione
iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
lov. velika divjad selvaggina grossa
soc. velika družina grande famiglia
fiz. velika kalorija chilocaloria
bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
šol. velika matura esame di maturità
anat. velika medenica grande bacino
kem. velika molekula macromolecola
šport. velika nagrada gran premio
velika plošča disco microsolco
mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
šah. velika rokada arrocco lungo
rel. velika sobota Sabato Santo
muz. veliki boben grancassa
zool. veliki danec danese, grande danese, alano
trg. veliki ducat grossa
rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
bot. veliki koren inula (Inula)
zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
veliki mara marà (Dolichotis australis)
veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
veliki orient (masonska loža) Grande oriente
rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
anat. veliki simpatik ortosimpatico
lingv. veliki stavek periodo
zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
rel. veliki svečenik gran sacerdote
zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
rel. veliki teden settimana santa
zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
astr. Veliki voz Orsa maggiore
hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
film. veliki zaslon grande schermo
rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
veliko mesto metropoli

B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
na veliko trgovati commerciare all'ingrosso

vidn|i (-a, -o) Seh- (center das Sehzentrum, organ das Sehorgan, pigment der Sehfarbstoff, pomol der Sehhügel, prag die Sehschwelle, prostor der Sehraum, škrlat der Sehpurpur, živec der Sehnerv, paličica das Sehstäbchen, sposobnost die Sehleistung, celica die Sehzelle, os die Sehachse)

vijačn|i (-a, -o) Schrauben- (ključ der Schraubenschlüssel, navoj das Schraubengewinde, zobnik das Schraubenrad, gred die Schraubenwelle, ploskev die Schraubenfläche, povezava die Schraubenverbindung, stiskalnica die Schraubenpresse, varovalka die Schraubensicherung, podnožje der Schraubsockel, sučna os die Schraubenachse), Spiral- (sveder der Spiralbohrer, vrv das Spiralseil)

vodílen (-lna -o) adj.

1. direttivo, dirigente:
vodilni položaj carica direttiva
vodilni uslužbenec dirigente

2. principale, leader, guida; dirigente; dominante:
vodilni jeziki lingue principali
v panogi vodilno podjetje azienda leader nel settore
vodilni razred classe dirigente, classe dominante
vodilna stranka partito guida

3. šport. di punta, capolista:
vodilna skupina (pri kolesarstvu) plotone di punta
vodilno moštvo (v prvenstvu) capolista

4. teh. guida:
rib. vodilni kolut bobina guida
rib. vodilni obroček anello guida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. (kar vodi človekovo ravnanje) vodilna črta direttrice
vodilna ideja idea guida, idea madre
strojn. vodilna lopatica (turbine) paletta direttrice, fissa
pren. vodilna nit filo conduttore
žel. vodilna os assile anteriore
pal. vodilna rastlina pianta indicatrice
vodilna vloga parte principale; ruolo guida
pal. vodilni fosil fossile guida
lit., muz. vodilni motiv leitmotiv
nem. teh. vodilno kolo distributore

vodiln|i (-a, -o) Leit- (tudi biologija) (karakterističen) (fosil das Leitfossil, mineral das Leitmineral, motiv das Leitmotiv, pojem der Leitbegriff, ton der Leitton, valj die Leitwalze, črta die Leitlinie, rastlina die Leitpflanze, vrsta die Leitart, kultura die Leitkultur, oblika die Leitform, lopata die Leitschaufel, misel der Leitgedanke, die Leitidee, kolo das Leitrad, vreteno die Leitspindel, znamenje der Leitsymptom), Leitungs- (organ das Leitungsgremium, naloge Leitungsaufgaben množina), Führungs- (čepek der Führungsstift, delavec die Führungskraft, prstan/obroč der Führungsring, zgib das Führungsgelenk, žleb die Führungsnut, naloga die Führungsaufgabe, plošča die Führungsplatte, ročica das Führungsgestänge, sila die Führungsmacht, tračnica die Führungsschiene, kolo das Führungsrad, sanišče die Führungskufe), Lenk- (os die Lenkachse, pločevina das Lenkblech), Zug- (kolo das Zugrad, vreteno die Zugspindel)

vrtenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Drehen, die Rotation, die Drehung (v desno Rechtsdrehung, v levo Linksdrehung, vzvratno Rückwärtsdrehung); (obrat) die Umdrehung, die Drehbewegung, der Dreh
tehnika vrtenje okrog prečne osi das Nicken
vrtenje zemlje die Erdumdrehung, Erddrehung
vrtenje z zrcaljenjem matematika die Drehspiegelung
vrtenje krožnika das Tellerdrehen
os vrtenja die Umdrehungsachse
smer vrtenja die Laufrichtung, der Drehsinn
točka vrtenja die Drehschwelle
vrtenje perihelija astronomija die Periheldrehung

vrtílen (-lna -o) adj.

1. di rotazione, rotativo; fiz. rotatorio; rotazionale, vorticale:
vrtilna os asse di rotazione

2. (vrtljiv) girevole:
teh. vrtilna hitrost velocità di rotazione
vrtilna količina momento cinetico
fiz. vrtilni moment momento torcente
gled. vrtilni oder scena girevole
elektr. vrtilno magnetno polje campo magnetico rotante

vrtiln|i (-a, -o) Dreh-, Rotations-, Umdrehungs-, Roll-, Drall- (bat der Drehkolben, kot der Drehwinkel, krožnik der Drehteller, podstavek das Drehgestell; sklep das Drehgelenk, Rollgelenk, valj der Drehzylinder, os die Drehachse, Rotationsachse, masa die Drehmasse, doba die Umdrehungsdauer, die Umdrehungszeit, gred die Drehwelle, hitrost die Rotationsgeschwindigkeit, polje das Drehfeld, stikalo der Drehschalter, puša die Drallbüchse, vodilo die Drallführung)

vzdolž|en (-na, -no) longitudinal, Längs-, Lang- (prerez der Längsschnitt, profil das Längsprofil, rezalnik der Längsschneider, suport tehnika der Längsschlitten, vzvod der Längslenker, dolina das Längstal, flavta die Langflöte, guba die Längsfalte, ladja das Langhaus, napetost die Längsspannung, os die Längsachse, razpoka der [Längsriß] Längsriss, die Längsspalte, smer die Längsrichtung, stavba der Longitudinalbau, stena die Längswand, stran die Längsseite, vez der Längsverband, zgradba/gradnja der Längsbau, rezanje das Längsschneiden, cepljenje die Längsspaltung, struženje das Langdrehen, zgibanje die Längsfalzung)

x [iks] moški spol črka: das X
os x matematika die x-Achse

x | X m
črka x lettera x
imeti noge na x avere le gambe a x
fiz. x žarki raggi x
mat. os x asse x
mat. (neznanka) x (incognita) x
metal. profil X profilo a X
(za označevanje neznane osebe) XY NN

y [ipsilon] moški spol črka: das Y, das Ypsilon
os y matematika die y-Achse

y | Y m
črka y lettera y
mat. os y asse y
metal. profil Y profilo a Y

zémeljski earthly; terrestrial; of the earth, earth(-); territorial; (tega sveta) of this world, temporal

zémeljska dela excavations pl, diggings pl
zémeljski ekvator earth's equator
zémeljska antena earth (aerial), ZDA ground (antenna)
zémeljska obla (terrestrial) globe
zémeljska os axis of the earth
zémeljska ožina isthmus
zémeljski nasip embankment
zémeljski plaz, udor landslide, landslip
zémeljski plin natural gas, earth gas
zémeljska površina the surface (ali the face) of the earth
zémeljska privlačnost gravity pull, gravitational attraction (of the planet)
zémeljska smola asphalt, bitumen
zémeljska sreča earthly happiness
zémeljski tečaj pole