Franja

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

Lycastus (Lycastos) -ī, m (Λύκαστος) Likást

1. manjše mesto južno od Knososa (zdaj Kanli Kastelli): Plin., Mel.

2. reka in mesto na južni obali Ponta (zdaj domnevno Mert-Irmák): Plin., Mel.

Māgo -ōnis, m (Μάγων) Mágon

I. punsko ime. Znani so

1. Magon Veliki, kartažanski vojskovodja okoli 550—500, začetnik dinastije Magonidov, utemeljitelj kartažanske moči: Iust.

2. najmlajši Hanibalov brat, kartažanski vojskovodja, ki se je uspešno bojeval v severni Italiji in Hispaniji od 206 do 203, umrl l. 193 v Antiohu ob sardinski obali, pri vračanju iz Kartagine: L., N., Aur.

3. Kartažan, ki je po 1. punski vojni v punskem jeziku napisal delo o poljedelstvu v 28 knjigah; delo so po odločitvi senata pod vodstvom Decima Silana prevedli v latinščino: Varr., Ci., Col.

4. kartažanski admiral, ki je l. 279 pomagal Rimljanom pri Ostiji v boju s Pirom: Iust., Val. Max.

5. Barkid, Hanibalov sorodnik: L.

6. Hanibalov poslanec l. 215 h kralju Filipu Makedonskemu: L.

7. Samnit, ki je l. 212 osvojil Turije: L.

II. mesto in pristanišče otoka Insula minor (zdaj Menorca v Balearih): Plin.

Mardī -ōrum, m Márdi, roparsko pleme v Mediji, ob južni obali Kaspijskega jezera, pa tudi v Armeniji in Perziji: T., Plin., Cu.; sg.: natione Mardus Cu.

Marrūcīnī (Marūcīnī) -ōrum, m Marukíni, ljudstvo ob jadranski obali ob reki Atern z glavnim mestom Teate (Teāte, zdaj Chieti): Ca., Ci., C., Plin. — Od tod adj. Marrūcīnus 3 marukínski: Plin., Sil., Stat., ager L.; adv. Marrūcīnē (po) marukínsko, pren. = zvesto (ker so bili Marukini znani kot zvesto ljudstvo): Tert.

Maurī -ōrum, m (Μαῦροι) Mávri, prebivalci severnoafriškega obrežja v današnjem Maroku in zahodni Alžiriji: S., L., Mel., Plin. Sg. Maurus -ī, m Máver: Iuv., Lucan. — Od tod adj. Maurus 3 mávrski, mavretánski, pesn. tudi = áfriški, púnski: iaculator L., angues, unda H., manus Maurae O., silvae filia Maurae Mart. = e citro facta; adv.

1. Mauricē mávrsko: Varr. ap. Gell.

2. Mauricātim mávrsko: [credidi] te Mauricatim scire Lab. fr.; subst. Mauretānia ali Mauritānia -ae, f (Μαυριτανία) Mavretánija, Mavritánija, dežela Mavrov na obali Sredozemskega morja; za časa cesarjev se je delila na dve provinci: Mauretania Tingitana (gl. Tinge), proti Atlantskemu morju, in Caesariensis (gl. Caesariēnsis pod Caesar), proti Numidiji: C., Ci., Auct. b. Afr., T., Mel., Plin., Suet., Amm., M. Dežela se pri starejših Grkih imenuje Maurūsia -ae, f (Μαυρουσία) Mavrúzija: Vitr. — Od tod adj. Maurūsiacus 3 mavrúzijski = mavretánski: Mart. Maurūsius 3 = mavrúzijski = mavretánski, pesn. tudi = áfriški: gens V., taxus, pestis, pubes, praeda Sil., (h)arundo Sil. metalno kopje, robora (= citrus) Lucan., tellus, laurea, rabies, Atlans Cl.; subst. Maurūsiī -ōrum, m Mavrúzijci, Mavretán(ij)ci: Ca. ap. Serv., L., Plin.

Medma -ae, f (Μέδμα, Μέδμη) Médma, lokrijska kolonija na zahodni obali Italije v brutijski pokrajini: Plin.

Megara² -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. — Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.

Meliboea -ae, f (Μελίβοια) Melibója, mesto na vzhodni obali Magnezije ob gori Osa, kjer se je baje rodil Filoktet: L., Plin., Mel., Lucan. — Od tod adj. Meliboeus 3 melibójski: purpura V., Lucr. v Meliboji izdelan, dux (= Philoctetes) V.

Menapiī -ōrum, m Menápijci, pleme v Belgijski Galiji na obali Severnega morja, sosedje Morinov: C., Plin., Mart. (skrč. abl. pl. Menapīs). Njihovo glavno mesto je bilo Menapia -ae, f Menápija (zdaj Genappe): Aur.

Menelāus (Menelāos) -ī, m (Μενέλαος) Meneláj, Atrejev sin, Agamemnonov brat, Helenin soprog, kralj v Šparti (Sparti): Enn. fr., Acc. fr., Ci., H., Pr., O., Corn., Vell., Mart., T., Q., Val. Max., M., Sen. ph., Sen. tr., Petr., Aus., Hyg. idr., Menelai portus N. Menelajev pristan, primorsko mesto na obali Kirenajke; šalj. Menelaus o M. Lukulu, ki mu je Menij zapeljal soprogo: Ci. ep.; pl. apel. = varani zakonski možje: Hier. — Od tod adj. Menalāēus (Μενελάειος) Menelájev, menelájski: thalamus Pr.

2. sin Aminta III. iz Makedonije in Gigaje, polbrat Filipa II., padel l. 359 pri plenjenju Olinta: Iust.

3. Menelaj, grški retor iz starega feničanskega mesta Marat (Menelaus Marathenus), učitelj govorništva Tiberija Grakha: Ci. (prim. tudi Marathos).

4. eden od udeležencev pojedine pri Trimalhionu: Petr.

Methōnē -ēs, f (Μεϑώνη, Μηϑώνη) Metóna

1. mesto na zahodni obali Mesenije: Plin., Mel.

2. mesto na zahodni obali polotoka Magnezije: Plin.

Metīna -ae, f Metína, otok ob obali Galije nasproti ustja Rodana: M.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Mirobrīga (Merobrīga, Merobrīca) -ae, m Mirobríga (Merobríga, Merobríka), kelt. ime treh starih mest v Hispaniji (dve sta izpričani v literarnih virih);

1. mesto blizu današnjega mesta Capilla, zahodno od Meride v pokrajini Baeturia Turdulorum: Plin.

2. mesto v okolici Salmantike (izpričano na napisih).

3. mesto ob obali, zahodno od mesta Pax Iulia (zdaj Beja): Mirobrigenses qui Celtici cognominantur Plin.

Monoecus -ī, m (gr. μόνοικος „sam stanujoč“ = ki je samo njemu posvečeno svetišče) Monójk, bogočastni Herkulov vzdevek: arx Monoeci V., Lucan., saxa Monoeci Sil., portus Herculis Monoeci Plin., T. rt in pristanišče ob obali Ligurije (zdaj Monaco), Monoeci arx et portus Amm.

morātiō -ōnis, f (morārī)

1. zaostanek, zakasnitev, zamuda, odlog: id autem nonnullis sic fieri placet, quod aiunt solem, cum longius absit abstantia quadam, non lucidis itineribus errantia per ea sidera obscuritatis morationibus inpedire Vitr., solis enim splendor perspicibilis et patens sine ullis obscurationibus est per omnem mundum, ut etiam nobis appareant, cum faciant eae stellae regressus et morationes Vitr.

2. postanek, bivanje: litoraria Cael. ob obali.

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica