Franja

rusé [rú:zei] pridevnik
premeten, zvit

rusé, e [rüze] adjectif zvit, pretkan, lisjaški, prekanjen, prebrisan, zvijačen; masculin pretkanec, lisjak, zvitorepec, prebrisanec

rusé commerce père masculin, rusée commère féminin pretkanec, -nka
c'est une rusée to (ti) je prebrisanka
cet homme est rusé comme un vieux renard ta človek je prebrisan kot star lisjak

sagace agg.

1. knjižno z dobrim vohom

2. pren. bistroumen, pameten; premeten, zvit

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

savìjen -èna -èno, dol. savìjenī -ā -ō
1. zvit
2. zganjen
3. zavit

sbirro

A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

B) agg. nareč., pog.

1. živ, živahen

2. prebrisan, zvit

scaltrire

A) v. tr. (pres. scaltrisco) izučiti, izmodriti:
scaltrire la lingua, lo stile izpiliti jezik, slog

B) ➞ scaltrirsi v. rifl. (pres. mi scaltrisco)

1. postati premeten, zvit, nabrit

2. izučiti se, postati vešč, obladovati

scaltro agg. zvit, prevejan

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.

schlau zvit; lokav; nicht schlau werden aus ne dojeti/razumeti (česa); so schlau wie vorher sein vedeti toliko kot prej

screwy [skrú:i] pridevnik
vijakast; z(a)vit
pogovorno opit, pijan
ameriško, sleng prismojen, absurden, grotesken

to be screwy sleng biti malo trčen

sharp [ša:p]

1. pridevnik
oster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten
glasba povišan ali previsok za pol tona
ameriško, sleng pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)

a sharp ascent strm vzpon
a sharp boy bister deček
a sharp contrast oster kontrast
as sharp as a needle figurativno zelo bister, bistroumen
as sharp as a razor oster kot britev
a sharp curve oster ovinek (zavoj)
sharp features ostre, izrazite poteze
sharp practices figurativno sleparija, nepošteni triki
sharp set sleng lačen
sharp on time absolutno točen
a sharp tongue oster, nabrušen, strupen jezik
sharp wine kislo vino, cviček
sharp work hitro delo
sharp's the word pogovorno hitro!
he has been too sharp for me figurativno prelisičil me je
to keep a sharp out-look budno paziti, biti budno na straži
this wine is sharp to vino je rezko, kislo
poverty is a sharp weapon figurativno sila kola lomi

2. prislov
vneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno
glasba povišano za pol tona

at 10 o'clock sharp točno ob desetih
to look sharp ne izgubljati časa
look sharp! hitro!
to stop sharp nenadoma (se) ustaviti
to turn sharp ostro zaviti, napraviti oster ovinek

3. samostalnik
dolga šivalna igla
domačno slepar
pogovorno strokovnjak, poznavalec
glasba za pol tona povišana nota, višaj

4. prehodni glagol
pogovorno prevarati (out of za)
ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti
glasba povišati zapol tona
ameriško previsoko zapeti
neprehodni glagol
slepariti, varati
glasba previsoko peti ali igrati

shifting [šíftiŋ]

1. samostalnik
premikanje, premeščanje

2. pridevnik
menjajoč se, spremenljiv
figurativno spreten, zvit, pretkan

shifting sands premičen, živ pesek

shifty [šífti] pridevnik (shiftily prislov)
zvit, lokav, prebrisan; spreten, iznajdljiv; (redko) nestalen, spremenljiv, nezanesljiv
sleng nepošten, sumljiv, prikrit

shrewd [šru:d] pridevnik (shrewdly prislov)
pameten, moder, bistroumen, iznajdljiv, razborit, premeten, prebrisan, zvit, pronicav; spreten; subtilen; oster, silovit (bolečina, mraz, veter itd.)

a shrewd blow silovit udarec

sibus 3 (sor. s sapere) bister, bistroumen, ostroumen, prodoren, pameten, prebrisan, premeten, zvit, lokav, zvijačen: nil deconciliare sibus, nisi qui persibus sapis PL. FR., persibus peracutum significare videtur, ut Plautus: „Nihil deconciliare sibus, nisi qui persibus sapis“ FEST.

sinuoso krivuljast, ukrivljen; vijoč se; figurativno zvit, pretkan

şirét

I. -uri n vezalka

II. -eátă (-éţi, -éte) adj. premeten, prebrisan, zvit

skȕpljen -a -o
1. zbran: skupljen novac
2. zvit: -a jedra
3. namrščen: -e obrve
4. skrčen: -a mišica; -i mišići

sleeky [slí:ki] pridevnik
gladek, zglajen; mehek
figurativno prebrisan, zvit