Franja

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

ostati doma quedarse en casa
ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
ostati dolžan quedar debiendo
nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
ostati neplačan quedar por pagar
ostati nekaznovan quedar impune
ostati isti seguir siendo el mísmo
ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
ostati brez posledic no tener consecuencias
ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
ostati zvest seguir fiel
ostati pri življenju quedar con vida
kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
ostati zadaj quedar atrás
ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
to ostane med nami esto queda entre nostros
vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco

per-stō -āre -stitī (-stātūrus L.)

1. do konca trdno stati, presta(ja)ti, obsta(ja)ti, osta(ja)ti: Plin., Tib., Sen. ph., Auct. b. Afr. idr., totā nocte Cu., armati omnes diem totum perstant L., perstat et ait O., Symplegades perstant O.

2. metaf.
a) (vz)trajati, nespremenjen osta(ja)ti, obsta(ja)ti: laurea toto perstitit anno O. lovorika je ostala zelena vse leto, perstet hiems O., si perstiterit ira dei O., nihil est, toto quod perstet in orbe O.
b) osta(ja)ti pri čem, vztrajati v čem, pri čem, držati se česa: Plin. iun. idr., in sententiā C., in pravitate Ci., in incepto L., O., amore Sen. tr., animis Stat., si perstas indeclinatus amico O. če ostaneš neomajno zvest prijatelju, mens eadem perstat mihi V.; z inf.: T., si perstas certare O. če nadaljuješ boj, si perstiteris corpus ad ea, quae dixi, referre Ci.; abs.: perstitit Narcissus T. je ostal pri svojem sklepu, perstat Atlantiades O., persta atque obdura H., mens eadem perstat mihi V.

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pote [pɔt] adjectif

main féminin pote debela, nerodna roka; masculin, populaire zvest prijatelj, tovariš
salut, mon pote! pozdravljen, tovariš moj!

prevòd traduction ženski spol , (v domač jezik) version ženski spol , (v tuj jezik) thème moški spol

prevod iz latinščine version latine
dobeseden, prost, točen, zvest prevod traduction littérale, libre, exacte, fidèle
pisni, ustni prevod v tuj jezik thème écrit, oral
za točnost prevoda pour traduction conforme

prijátelj friend; (tovariš) pal; (ljubitelj) amateur; (dvorilec) admirer, lover

velik, intimen prijátelj great, intimate (ali bosom, close) friend
zvest prijátelj true (ali fast, staunch) friend
prijátelji na življenje in smrt sworn friends pl
dopisni prijátelj pen-friend, pogovorno pen pal
star prijátelj old friend, pogovorno crony, chum, (v nagovoru) old man, old chap, old boy
brez prijátelja friendless
dekletov prijátelj boyfriend
kot prijátelj as a friend
prijátelj ljudstva the people's friend
on je moj prijátelj he is a friend of mine, I am on friendly terms with him
sem njegov dober prijátelj I am a good (ali close) friend of his
smo veliki prijátelji pogovorno we're great pals (ali chums)
sta intimna, velika prijátelja (figurativno) they are as thick as thieves
sem prijátelj glasbe I am fond of music, I am a lover of music
on je prijátelj vina he likes wine, he is rather too fond of the bottle
vsak je najprej sebi prijátelj figurativno arhaično near is my shirt but nearer is my skin
govoriti kot prijátelj to speak as a friend
postala sta velika prijátelja they have become great friends
pridobiti si mnogo prijáteljev to make many friends
pes je človekov prijátelj the dog is the friend of man
prijátelja spoznaš v nesreči a friend in need is a friend indeed

pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

1. lasciare:
pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
pusti mu oditi lascialo andare

3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

5. distaccare, distanziare, seminare:
najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

7. gocciolare, grondare, versare, colare:
lonec pušča la pentola perde

8. perforare:
med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti koga čakati farsi aspettare
pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
pustiti se prositi farsi pregare
le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
pustimo to lasciamo perdere
pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
ne pustiti do sebe essere inavvicinable
puščati barvo perdere il colore

ressemblance [rəsɑ̃blɑ̃s] féminin podobnost, sličnost; vieilli podoba

ressemblance d'un portrait podobnost v portretu
ressemblance dans les goûts podobnost v okusih
portrait masculin d'une ressemblance à crier vpijoč, frapantno podoben, zelo zvest portret
il y a une ressemblance frappante entre cet enfant et son pére ta otrok je neverjetno podoben svojemu očetu
toute ressemblance avec des personnages réels ne peut être que fortuite vsaka podobnost z realnimi, resničnimi osebami more biti le slučajna
(religion) Dieu a fait l'homme à sa ressemblance Bog je ustvaril človeka po svoji podobi

ressemblant, e [rəsɑ̃blɑ̃, t] adjectif podoben; figuré primerljiv

portrait masculin très ressemblant zelo podoben, zvest portret

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

smentire

A) v. tr. (pres. smentisco)

1. postaviti, postavljati na laž

2. zanikati; demantirati

3. razočarati (pričakovanja), ne biti na višini:
smentire la propria fama ne biti na višini svojega slovesa

B) ➞ smentirsi v. rifl. (pres. mi smentisco)
non smentirsi ostati zvest samemu sebi

smis|el¹ moški spol (-la …) der Sinn; der Sinngehalt (besede Wortsinn, dobesedni Literalsinn, življenja Lebenssinn, Sinn des Lebens)
smisel vrtenja matematika der Drehsinn ➞ → smer
figurativno der Sinn, der Zweck, cele zadeve: der Zweck der Übung
dajanje smisla die Sinnverleihung
kriterij smisla das Sinnkriterium
imeti smisel Sinn haben
ne imeti smisla keinen Sinn haben, besede, govorjenje ipd.: keinen Sinn ergeben
ki je izgubil vsak smisel sinnentleert
ki pači smisel sinnentstellend
brez vsakega smisla sinnlos
po smislu sinngemäß
po smislu soroden sinnverwandt
zvest po smislu sinngetreu
sorodnost po smislu die Sinnverwandtschaft
v tem smislu insoweit, in diesem Sinne
v ožjem smislu in strengem Sinne

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

sûr, e [sür] adjectif varen, nenevaren; gotov; zanesljiv; adverbe, familier gotovo

bien sûr! seveda! kajpak!
ami masculin sûr zanesljiv, zvest prijatelj
à coup sûr, pour sûr (čisto) gotovo, nedvomno
moyen masculin sûr zanesljivo sredstvo
cela n'a encore rien de sûr to še ni nič gotovega
en lieu sûr na varnem mestu, kraju
c'est plus sûr to je bolj varno, bolj pametno
le plus sûr est de ne compter que sur soi najpametneje, najbolje je računati samo nase
être sûr de quelque chose za gotovo vedeti kaj
j'en suis sûr to vem za gotovo
ce quartier n'est pas sûr la nuit ta četrt ponoči ni varna
être sûr du succès biti gotov uspeha
être sûr de quelqu'un imeti zaupanje v koga, biti gotov njegove zvestobe
être sûr de son fait dobro vedeti, kaj delamo, rečemo
(familier) j'en suis sûr et certain to dobro, za gotovo vem
mettre de l'argent en lieu sûr spraviti denar na varno
tenir pour sûr imeti za nedvomno, za zanesljivo, resnično

toe² [tóu] prehodni glagol & neprehodni glagol
opremiti (nogavico) z novo konico; dotakniti se (česa), zadeti (kaj) z nožnimi prsti; udariti, suniti z nožnimi prsti
sleng brcniti (koga); suniti (žogo); golf udariti (žogo) z vrhom palice; poševno zabiti (žebelj)
neprehodni glagol
gibati, udarjati z nožnimi prsti

to toe and heel it pogovorno plesati
to toe the line šport postaviti se na startno črto; politika podvreči se strankini liniji, ostati zvest "liniji"; izpolniti svoje obveznosti
to toe in (out) stati ali hoditi z nožnimi prsti navznoter (navzven)