Franja

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

kokos samostalnik
1. (plod) ▸ kókuszSopomenke: kokosov oreh

2. Cocos nucifera (drevo) ▸ kókuszpálma

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

mango samostalnik
1. Mangifera indica (drevo) ▸ mangó, mangófaSopomenke: mangovec

2. (plod) ▸ mangó

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo

neotrošk|i [è,ó] (-a, -o) unkindlich; (prezgodaj zrel) altklug

norišnic|a ženski spol (-e …) das Irrenhaus, das Narrenhaus, die Klapsmühle
prava norišnica figurativno die Hexenküche, der Hexenkessel
zrel za norišnico irrenhausreif

obíranje (trganje) cogedura f ; (grozdja) vendimia f ; (kosti) roedura f ; (obrekovanje) difamación f , calumnia f

zrel, goden za obiranje (o grozdju) cogedero

odločanj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) der [Entscheidungsprozeß] Entscheidungsprozess, die Entscheidung, die Entscheidungsfindung
odločanje o sebi die Selbstbestimmung
pripravljen/zrel za odločanje entscheidungsreif
pravica odločanja das Bestimmungsrecht
svoboda odločanja die Entscheidungsfreiheit

odločit|ev ženski spol (-ve …)

1. notranja, lastna: (sklep) der [Entschluß] Entschluss
krčevito se boriti za odločitev mit einem [Entschluß] Entschluss ringen

2. die Entscheidung (končna Endentscheidung, meritorna Sachentscheidung, napačna Fehlentscheidung, po prostem preudarku Ermessensentscheidung, po lastni vesti Gewissensentscheidung, razsodnika Schiedsrichterentscheidung, predhodna Vorentscheidung, sodna Gerichtsentscheidung, večinska Mehrheitsentscheidung)
avtoritarna odločitev der Machtspruch
sprememba odločitve die Sinnesänderung
stvar/vprašanje odločitve die Entscheidungsfrage
svoboda odločitve die Entscheidungsfreiheit, Wahlfreiheit
zmožen odločitve [entschlußfähig] entschlussfähig
zrel za odločitev entscheidungsreif, spruchreif
odločitev je (njegova) die Entscheidung liegt bei (ihm)
sprejeti odločitev eine Entscheidung treffen/fällen
sporočiti odločitev komu (jemandem) Bescheid geben/sagen

odpad² moški spol (-a …) der Schrott; mesto der Schrottplatz, za avtomobile: der Autofriedhof
zrel za odpad schrottreif

olimpiad|a ženski spol (-e …) Olympische Spiele množina, die Olympiade; poletna: Olympische Sommerspiele, Sommerolympiade; zimska: Olympische Winterspiele množina, Winterolympiade; šahovska: Schacholympiade
udeleženec olimpiade der Olympiateilnehmer, Olympiakämpfer
zmaga na olimpiadi der Olympiasieg
zrel za nastop na olimpiadi olympiareif

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

podpis moški spol (-a …) kake osebe: die Unterschrift (lastnoročni eigenhändige), der Namenszug; (podpisovanje) die Unterschrift, die Unterzeichnung
zrel za podpis unterschriftsreif
s podpisom unterschriftlich
zbiranje podpisov die Unterschriftensammlung, die Unterschriftenaktion ➞ → podnapis

pol² [ou̯]

1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
pol resnice die halbe Wahrheit

2.
eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb

3.
šport pol točke der Halbpunkt
glasba pol tona der Halbton
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung

4.
pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
čez pol strani halbseitig

5. prerezati:
čez pol durch die Mitte
na pol in zwei Hälften
zmanjšati na pol halbieren
deliti: pol-pol halbe-halbe

6.
figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)

posek [è] moški spol (-a …) gozdarstvo dreves: die Fällung, der Schlag, der Abhieb; gozda, zemljišča: die Abholzung
zrel za posek schlagbar, schlagreif

povsem [ə] völlig, vollkommen, vollends, gänzlich; zadovoljen: rundherum; zaupati: voll, durchaus; voll- (zrel vollreif)
povsem brez smisla sinnentleert
povsem pri močeh im vollen Besitz seiner Kräfte, im Vollbesitz seiner Kräfte
povsem nedvoumen nicht [mißzuverstehend] misszuverstehend
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
povsem tuj wildfremd
povsem zmeden kopflos

prezgódaj trop tôt, prématurément, avant le temps, avant l'heure, en avance

prezgodaj razvit précoce
prezgodaj soditi o čem préjuger de quelque chose
prezgodaj zrel prématuré
vlak je prišel pet minut prezgodaj le train a cinq minutes d'avance

primer|en [é] (-na, -no)

1. geeignet (für), tauglich; (pravi) richtig

2. (primerjen) -gerecht (času zeitgerecht, otrokom kindgerecht, trgu marktgerecht, za računalniško obdelavo computergerecht, za strel [schußgerecht] schussgerecht, za šolo - besedilo, knjiga schulgerecht), -gemäß (času zeitgemäß, otrokom kindgemäß, stanu standesgemäß)

3. kritika, spoštovanje, ugovor: angebracht, angemessen; spoštovanje, cenjenje: gebührend, geziemend

4. hrana: zuträglich, bekömmlich; prehrana: richtig

5. za kako rabo: -fähig (za patentiranje patentfähig, za tisk druckfähig, kot književna snov literaturfähig, za boljšo družbo salonfähig, za družbo gesellschaftsfähig, za na dvor hoffähig, za impregnacijo impregnationsfähig, za izkoriščanje rudarstvo ausbeutungsfähig, za izvoz exportfähig, za koalicijo koalitionsfähig, za predelavo rudarstvo hüttenfähig, za skladiščenje lagerfähig)

6. (zrel) -reif (za proizvodnjo produktionsreif, za serijsko proizvodnjo serienreif, za objavo publikationsreif)

7. (usposobljen) -tüchtig (za plovbo seetuchtig), -tauglich (za tropsko podnebje tropentauglich, za pleme zuchttauglich)

8. (ustrezen) -bar (za bivanje bewohnbar, za plovbo - voda schiffbar, za skladiščenje lagerbar, za splavarjenje flößbar)

9. (ugoden) -freundlich (za otroke kinderfreundlich, za družine familienfreundlich, za mačke katzenfreundlich, za kožo hautfreundlich)

10.
primeren za filtriranje filterfein
primeren za kopanje voda: badewarm
primeren za mladino film, predstava: jugendfrei
|
na primeren način in geeigneter Weise
biti primeren (spodobiti se) sich schicken, sich gebühren, (biti uporaben) sich eignen, za funkcijo, delo: das Zeug haben zu, (biti v redu) passen
ne biti primerna družba kein Umgang sein (für)
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit