Franja

dūcō (st.lat. doucō) -ere, dūxī, ductum (prvotno *deucō; prim. lat. dux, nem. ziehen vleči, Zeuge, zeugen)

I.

1. vleči: d. sacra pilentis per urbem V., pondus aratri O., navem per adversas undas (proti vodi) O., difficile iter, vix quā singuli carri ducerentur C. koder so se … mogli peljati, d. capellam V. za seboj vleči, sidera crinem ducunt V. vlečejo za seboj, d. retia ducentia pisces O., subtemen ductum inter stamina O., d. ferrum per alicuius viscera Sil. meč v telo poriniti; d. os Ci. ali vultum ad fastidia, ad suspiria O. zategniti; sibi quisque ducere trahere rapere S. (gl. traho II., 2.); occ. s proleptičnim obj. (vlekoč) narediti, delati, napraviti, tvoriti, ustvariti,
a) = presti: fila, lanas O., stamina O., Tib., pensa manu Iuv.; pren.: forte epos ducit H. plete junaško pesnitev, d. carmina, versūs O. pesniti; d. lineam Cels., Plin., Q. povleči, potegniti, litteram in pulvere O. narisati, orbem Sen. ph., Q., flamma apicem per aëra duxit O. (gl. apex), colaphum alicui d. Q. klofuto pripeljati komu, klofniti, gravem, sibi alapam duxit Ph. močno se je klofnil.
b) iz kovine, marmorja idr. (iz)oblikovati, izdel(ov)ati, ustvariti (ustvarjati): alii thoraces aēnos aut lēvīs ocreas lento ducunt argento V., vivos ducunt de marmore vultus V., d. lateres Vitr., aliquem ex aere Plin.
c) stavbe idr. (z)graditi, postaviti (postavljati), spelj(ev)ati: parietem Ci., murum L., muros H., vallum C. nasuti, fossam C., Plin. iun. izkopati, vallum fossamque L., viam L., arcum O.

2. = producere iztegniti (iztezati), raztegniti (raztezati): ut muliercula mihi digitulos ducat Sen. ph., pren. na dolgo vleči, na dolgo raztegniti (raztezati): longas voces in fletum V., amores (svoje hrepenenje) in longum V.; od tod d. tempus Ci., N. odlašati, zavlačevati, bellum Ci., N. idr. vojno zavlačevati, vitam longius V., O. podaljš(ev)ati, vitam per extrema V. ali animam L. životariti, horas flendo V. ure prejokati, noctem ludo V. preigrati, aetatem H. ali aetatem in litteris Ci. preživeti, cum res diu ducta esset N. se je bila zavlekla, diem ex die d. C. odlašati iz dneva v dan.

3. nase vleči, k sebi vleči (potegniti): minutum ferrum (železni koščki), quod similes (magnetae) lapides similiter ducunt Varr., magnes ducit ferrum Pr., d. frena manu O. nategniti, remos O. veslati, bracchia (arcūs) V. nape(nja)ti, alterna bracchia O. pri plavanju krčiti in iztezati = plavati; occ. nase vzeti, nase jemati, dobi(va)ti: formam O., pallorem ducunt rami O. bledijo, ducit uva colorem O. se barva, dobiva barvo, rimam duxerat paries O. je bila počila, cānentem plumā d. senectam V. osiveti in postarati se, d. cicatricem L.; pren.
a) k sebi privabiti (privabljati), mikati, zanimati, zabavati, razveseljevati: nescio quā natale solum dulcedine captos ducit O., (Orpheus) dum carmine silvas et saxa ducit O., pocula ducentia somnos H., O., ducit uterque color Pr., quos ipsa pericula ducent Lucan., ducite ab urbe domum, mea carmina, ducite Daphnin V.; v pass.: fabellarum auditione ducuntur Ci.
b) koga prevze(ma)ti, zavajati: errore duci Ci.

4. iz česa vleči, potegniti, izdreti (izdirati): sortes d. Ci. žrebati, ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci., stat ductis sortibus urna V., sacerdos sorte ductus V. izžreban, tako tudi: sorte ducti e primoribus T., sorte iudex in reum ductus Suet.; vaginā d. ferrum (meč) O., auxilium ducto mucrone petebat V.; pren.: d. anhelitūs O. sopsti, gemitūs de (ab) imo pectore V. globoko vzdihovati, alto suspiria pectore O., fletum Pr. stokati, verba longā morā Pr. izjecljati; pren.
a) zaje(ma)ti, povze(ma)ti, izvesti (izvajati), (rod) nadaljevati: ingressionem non ex oratoriis disputationibus d. Ci., unde haec omnis causa ducitur Ci., unde hoc mendacium ductum est? Ci. od kod se je … vzela? d. genus Olympo V., originem ab aliquo H., ortūs ab Elide O., generis primordia ab aliis O., a sanguine Teucri d. principium O.; tua sectus orbis nomina ducet H. bo dobil tvoje ime, qui duxit ab oppressa meritum Carthagine nomen (= Scipio Africanus minor) H.; poseb. etimološko izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati: ab eundo nomen (Iani) est ductum Ci., di Penates sive a penu ducto nomine … , sive ab eo, quod penitus insident Ci., quod (nomen) utrumque a Graeco est ductum Q.
b) duci = izhajati, zače(nja)ti, izvirati: ab eodem verbo ducitur saepius oratio Ci.

5. vase vleči,
a) z dihanjem vase vleči, vdiha(va)ti: spiritum (auram bonam floris Min.) naribus Varr., spiritum Ci., Corn., Cu., Sen. ph. dihati, portūs, quibus vitam et spiritum ducitis Ci., ab aëre eo, quem spiritu ducimus Ci., quae (anima) ducta est spiritu Ci., neque habet quas ducat spiritus auras O. nima zraka, ki bi ga mogel dihati, frigus ab umbra d. O. hladni zrak v senci dihati, naribus d. tura H.; pesn.: somnos d. V. dremati, spati.
b) piti, (v)srkati, vsrkavati, srebati: nectaris sucos, pocula Lesbii, Liberum H., situlas duas plenas mero Vop.; pren.: d. sollicitae iucunda oblivia vitae H. prijetno pozabljati … življenja (prim.: longae ducentem oblivia poenae Val. Fl.); z metonimičnim obj.: puer ducens (ubera) O. sesajoč.

II.

1.
a) peljati, voditi: loro equum N., loris equos L., principes obsidum loco C., aliquem ante currum L., vinctum ante se Thuynem agebat, ut si feram bestiam captam duceret N., d. aliquem per omnia V., ducente deo V. ob božjem vodstvu, nullo ducente O. brez vodnika, illum … non equus impiger curru ducet Achaico victorem H., quem ducit priva navis H.; poseb. se ducere pobrati se, zmuzniti se, popihati (jo): Kom., Ci. ep.; pren.: duci ventre levem H. trebuhu rad streči. Kam? se ad regem Pl., se duxit foras Ter., d. aliquem intro ad aliquem Ter., qui hospites ad ea, quae visenda sunt, ducunt Ci., manu d. aliquem ad limina in tecta V.; occ. α) drž.pr. in jur. koga za kazen kam odpeljati, odvesti: d. aliquem in carcerem, in vincula Ci., L. idr., ad mortem Ci., N. idr., ad necem Ci., ad supplicium Ci., Suet., in ius (pred sodišče) L., tudi samo ducere, duci (sc. ad supplicium) Sen. ph., Plin. iun., Suet., ducite nos quo lubet tamquam quidem addictos Pl., ducite, ubi ponderosas crassas capiat compedes Pl., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci., nos iube duci Cu., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. rh. β) medic. odvajati: sanguinem Plin., alvum Cels. trebuh sčistiti, drisko imeti.
b) koga odpeljati, odvesti; od kod? eum hinc domum Ci., quadrupedes praesepibus (abl.) O., se a Gadibus Asin. Poll. in Ci. ep.
c) pren. α) napelj(ev)ati: aquam non longe a villa Ci., aquam per fundum alicuius Varr., Ci. ep., aquam in urbem L. β) kam peljati, držati (o cestah, poteh): quā te ducit via, dirige gressum V., Brundisium Minuci melius via ducat an Appi H., duxit via in leniter editum collem L., monstro viam, quae ducat ad undas O., via … ducit ad infernas sedes O., iter, … Stygiam qua ducat ad urbem, ignorant O. γ) koga k čemu gnati, nagniti (nagibati), usmeriti (usmerjati), napotiti: quo quemque ducebat voluntas Ci., ali spes Cu., ita me ad credendum tua ducit oratio Ci.; v pass.: litteris eorum et urbanitate Chrysogonus ducitur, ut … Ci., cives laude et gloria ducuntur Ci., rerum ordine ducor O. hočem se pustiti voditi. Pogosto pt. pf. (ki se ne prevaja): studio philosophiae ductus N. iz nagnjenja do … , amore ductus N. ali caritate patriae ductus N. iz ljubezni, suspicione ducti N. zaradi suma.
č) koga za nos voditi, vleči, potegniti, za norca imeti, varati: repperi, qui senem ducerem Pl., etiam nunc me ducere istis dictis postulas? Ter., ut phaleratis dictis ducas me Ter., calamo salientes ducere pisces O., promissis ducere amantem Pr.

2. occ.
a) privesti, pripeljati: duc nigras pecudes V., equum duci iubet V.; pren.: (Lucifer) ducit diem V., (sidera) ducunt noctem V., ducere soporem Tib.
b) kam s seboj vzeti (jemati): suas mulierculas secum in castra Ci., in provinciam poëtas Ci., Ennium in Aetoliam Ci. poet., uxorem in convivium N., in Hispaniam secum duxit filium N., iube dona (me) ducere V. daj (mi), da vzamem s seboj, quos Mincius ducebat in aequora pinu V. ki jih je Mincij s seboj ven … peljal, mihi ducendus est comes H., vellem, me duxisses O. da bi me bil s seboj vzel, duxit sua praemia victor O. je s seboj vzel = je dobil.
c) žensko (kot nevesto, ženo) na svoj dom peljati, žensko v zakon vzeti, za ženo vzeti, poročiti, z žensko poročiti se, (o)ženiti se: qui … ducit uxorem domum Pl., quis east, quam vis ducere uxorem? Pl., hodie uxorem ducis? Ter., duxit uxorem … optumi et calamitosissumi viri filiam Ci., Orgetorigis filiam in matrimonium duxerat C., una (uxor), … quam domo secum duxerat (= in matrimonium duxerat) C., ducere ex plebe L. plebejko poročiti, coniuges, quas iuvenes duximus Cu., coniuges ducunt Iust. ženijo se; v pass.: tibi ducitur uxor V., datur ducenda (za ženo) Lavinia Teucris V.; abs.: si tu negaris ducere, ibi culpam in te transferet Ter., dic te ducturum Ter., qui ducit O. ženin; sramotilno: scortum (scorta) ducere Pl.; redko o ženski = omožiti se: Cod. I.
č) (sprevod idr.) voditi, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): pompam, materno cineri pompam O., pompas ad delubra V., alicui funus Ci., tristia funera d. V., exsequias Cu., Plin., choros H. rajati, plesati, quae (Naïdes) … festas duxere choreas O.

3. voj.
a) čete peljati, voditi, veleti korakati (marširati): in Galliam mutilatum ducit exercitum Ci., vestros nautas contra Carthaginem Scipio duxit Ci., d. exercitum Uticam, ali in Bellovacos, ali in fines Suessionum, ali ab Allobrogibus in Segusiavos, d. reliquas copias contra Labienum, cohortes ad eam partem munitionum C., Epaminondas exercitum duxit in Peloponnesum adversus Lacedaemonios N., naves ex Syria in Asiam ducere iussus erat N., recto itinere d. exercitum ad eos, quos … L., iussus partem legionum ipse aut per filium in Armeniam ducere T.; pass. (o vojakih): quam in partem aut quo consilio ducerentur C.
b) abs. (o vojskovodji) marširati, naprej pomakniti (pomikati) se, naprej iti, napredovati: (Mettius) ducit quam proxume ad hostem potest L., Tullus … contra hostes ducit L., profectus ex hibernis in Etruriam ducit L., castra in viam deferunt, qua Hannibal ducturus erat L.
c) voditi = na čelu iti (korakati, marširati), veleti komu na čelu korakati: pars equitum ducebant T., agmen d. Cu. biti sprednja četa, legiones expeditas d. C.
č) poveljevati, velevati, zapovedovati komu: qua in legatione (Murena) duxit exercitum Ci., L. Catilina ducit exercitum hostium Ci., cum (Eumenes) … imperator (kot vojskovodja) exercitum duxisset N., qui primum pilum ad Caesarem duxerat C. ki je bil pri Cezarju (= v Cezarjevi vojski) poveljeval prvemu manipulu (triarijev), ordinem d. C. centuriji poveljevati, biti stotnik, cum adhuc ordines duceret Suet., d. aciem, turmas, Rutulos V.; pren. prvi biti, glavar biti, načelnik biti, načelovati (v čem, čemu): d. ordines, familiam Ci., toros O., classem (discipulorum) Q.

III.

1. meniti, imeti za kaj, šteti za kaj, smatrati za kaj (gr. ἡγεῖσϑαι): sic equidem ducebam animo rebarque futurum V.; v act. z dvojnim acc.: malum quom amici tuom ducis malum Pl., repulsam tuam duxerunt triumphum suum Ci., omnia pericula levia duxerunt Ci., ista nimis antiqua ac stulta ducimus Ci., aliquem victorem d. N., nil rectum nisi quod placuit sibi ducunt H., id optimum d. Cu.; v pass. z dvojnim nom.: poenā ille dignus ducitur N.; z ACI: qui se regem esse ducebat Ci., ut omnia tua in te posita esse ducas Ci., si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., qui ei quoque rei fructum suo iudicio tribuendum esse duxerunt Ci., quod nefas esse duceret N., nihil eum efficere non posse ducebant N. menili so, da more vse storiti, quae mox usui fore ducebat S., equidem ego fabulam fictamque rem esse ducebam L.; s predikatnim gen.: (id) continentis debet duci N. (to) se mora šteti za vzdržnost, tutelae deinde nostrae duximus L., tamen officii duxit Suet.; z gen. pretii: d. aliquid parvi, d. aliquid pluris Ci. kaj malo, više ceniti; s finalnim dat.: vos eritis iudices, laudin' an vitio duci id factum oporteat Ter., si quis despicatui ducitur Ci. če koga zaničujejo, aliquid laudi d. N. v slavo šteti, honori ducitur S. šteje se v čast (prim.: id mihi honori est Ci.); s prepozicionalnimi izrazi ali samim abl.: d. aliquid in malis Ci. med zla šteti, aliquem in hostium numero C. med sovražnike (za sovražnika) šteti, deorum numero eos solos ducunt, quos cernunt C. med bogove štejejo le tiste, d. in gloria Plin. v slavo šteti, za slavno imeti, tu ausus es pro nihilo … tot res sanctissimas ducere? Ci., supra ea veluti ficta pro falsis ducit S., d. aliquem pro hoste Lact., vos adfinium loco ducerem S.

2. occ.
a) ceniti, računati, v račun vzeti (jemati), preračuna(va)ti: ut peraeque ducerent Varr., nonaginta medimnûm milia duximus Ci., fenus quaternis centesimis d. Ci., dico me centesimas ducturum Ci. ep., centesimis sexennii ductis Ci. ep., non duco in hac ratione eos (oratores), quibus … Ci. ne jemljem v račun, ne vštevam, sicuti fit, cum ter terna ducuntur Gell.
b) rationem alicuius rei ducere kaj v poštev vzeti (jemati), upoštevati kaj, ozirati se, gledati na kaj: facultatis ad agendum ducta ratio est Ci., qui dicerent, … officii rationem in omni vita, non commodi esse ducendam Ci., d. rationem salutis meae Ci. ep., d. suam quoque rationem Ci. tudi svojo korist upoštevati, duxi meam rationem Ci. ep.

Opomba: Star. imp. duce: Pl.; inf. pr. pass. ducier: Ter. Sinkop. pf. duxti (= duxisti): Varr., Cat., Pr.; inf. pf. act. duxe (= duxisse): Varr.

dušik samostalnik
(plin) ▸ nitrogénOdziv pridelka na gnojenje z dušikom je bil razmeroma majhen. ▸ A termény a nitrogénműtrágyázásra viszonylag alacsony reakciót mutatott.
Pri zgorevanju goriv v avtomobilskih motorjih atmosferski dušik reagira s kisikom, pri čemer nastaja dušikov oksid (NO). ▸ Az autó motorjában az üzemanyag elégetésével a légköri nitrogén reakcióba lép az oxigénnel és nitrogénmonoxid keletkezik.
Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. ▸ A hüvelyesek gyökerén olyan baktériumok élnek, amelyek megkötik a levegő nitrogénjét.
Sopomenke: N
Povezane iztočnice: mineralni dušik, tekoči dušik

dušíti to suffocate; to choke; to stifle; to smother; (meso) to stew, to braise; (z dimom) to smoke; (zvok) to muffle; (s plinom) to asphyxiate

dušíti se to choke; to suffocate, to be suffocated
dušili smo se we were suffocated
dušíti se od slabega zraka to be suffocated with foul air
dušíti se od dima to be stifled with the smoke
dušíti se od smeha (jeze) to choke with laughter (with anger)
dušíti se v delu to be overwhelmed with work
dušili smo se v vlaku we were sweltering in the train
duši me I'm choking

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

échauffement [ešofmɑ̃] masculin ogretje, segretje, ogrevanje; figuré razburjenje; médecine zaprtje, vieilli vneto stanje, vnetje; familier kapavica, triper

échauffement de l'air dans une salle segretje zraka v dvorani

écoulement [ekulmɑ̃] masculin odtekanje, odtok; odhajanje; strujanje; (po)tek (du temps časa); commerce prodaja, promet; médecine iztok; populaire triper, kapavica

écoulement d'air strujanje zraka
écoulement facile d'un produit lahka prodaja kakega proizvoda
écoulement du trafic odvijanje prometa
écoulement de faux billets razpečavanje ponarejenih bankovcev

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

épuration [-sjɔ̃] féminin prečiščenje, očiščenje; politique čistka, izključitev; odstranitev kolaboracionistov (po končani 2. svetovni vojni)

épuration d'une huile, de l'air očiščenje olja, zraka

fílter filter

cigareta s fíltrom filter-tipped cigarette; tehnika (čistilec zraka) air filter, air cleaner

freschezza f svežina, hlad (tudi pren.):
freschezza dell'aria svežina zraka
freschezza di idee svežina zamisli
freschezza dei colori živahnost barv

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

gostot|a [ô] ženski spol (-e …)

1. die Dichte, -dichte (materiala Stoffdichte, naboja Ladungsdichte, naseljenosti Besiedlungsdichte, Wohndichte, tehnika niti Fadendichte, poselitve die Siedlungsdichte, prebivalstva Bevölkerungsdichte, prometa Verkehrsdichte, snega Schneedichte, toka Stromdichte, zagradbe Verbauungsdichte, zraka Luftdichte, ionska Ionendichte, populacijska Individuendichte, Populationsdichte, površinska Flächendichte)
velika gostota hohe Dichte
nizka gostota geringe Dichte
neodvisen od gostote dichteunabhängig

2. kemija die Dichte, Massendichte, die spezifische Masse

3. (specifična teža) die Wichte

4. zank, pletiva, sita: die Maschenweite

5.
gostota toka (pretok) der Durchfluss
optična gostota die Schwärzung

grelnik [é] moški spol (-a …) za vodo ipd.: der Erhitzer, -erhitzer (zraka Lufterhitzer, pretočni Durchlauferhitzer, plinski pretočni Gasdurchlauferhitzer); (radiator) der Heizkörper; der Sieder, der Kocher
grelnik za vodo (bojler) der Warmwasserbereiter

hladni zrak moški spol kalte Luft, die Kaltluft
jezero hladnega zraka der Kaltluftsee
vdor hladnega zraka der Kaltlufteinbruch, der Kälteeinbruch

humidité [ümidite] féminin vlaga, vlažnost

humidité atmosphérique, du sol vlaga zraka, tal
craint l'humidité! varovati pred vlago!
à préserver de l'humidité! hraniti na suhem!

invisibilité [ɛ̃vizibilite] féminin nevidnost

invisibilité de l'air nevidnost zraka

jezer|o [é] srednji spol (-a …) geografija

1. der See, -see (akumulacijsko Stausee, celinsko Binnensee, erozijsko Erosionssee; gorsko Bergsee, kraško Karstsee, kratersko Kratersee, ledeniško Gletschersee, mezotrofno Mischsee, obalno Strandsee, slano Salzsee, uglobljeno Eintiefungssee, umetno Stausee)
jezero hladnega zraka der Kaltluftsee

2. der See, -see (Aralsko Aralsee, Bajkalsko Baikalsee, Baško Faaker See, Blatno Plattensee, Bodensko Bodensee, Čadsko Tschadsee, Gardsko Gardasee, Genazareško See Genezareth, ekumensko See Gennesaret, Nežidersko Neusiedlersee, jezero Titikaka Titicacasee, Velika jezera die Großen Seen, Vrbsko Wörthersee, Ženevsko Genfer See)
|
z razgledom na jezero mit Seeblick
področje jezer das Seengebiet
tip jezera der Seetyp

kašelj samostalnik
(krčevito izdihavanje zraka) ▸ köhögésPopadel ga je hud kašelj in moral je izpljuniti krvavo sluz. ▸ Súlyos köhögésroham tört rá és véres váladékot köpött.
Povezane iztočnice: kadilski kašelj, kužni kašelj, neproduktivni kašelj, oslovski kašelj, produktivni kašelj

klín wedge; peg; pin; spike; (tesarski) tenon; (osi) cotter, (razcepljen) split pin; tiskarstvo quoin; wooden nail; (zagozda) chock; (sadilni) dibble; (pri lestvi) rung; (za obleko) peg

klín hladnega zraka wedge of cold air
obesiti na klín (figurativno, službo, mesto itd.) to quit, to give up, to throw up, to throw in the sponge (ali the towel)
obesiti medicino na klín (figurativno) to give up medicine
obesiti službo na klín to throw up one's job
pritrditi s klínom to wedge
razdvojiti s klínom to wedge apart
klínu podoben wedgelike
zabiti klín v (med) to drive a wedge into (between)
klín se s klínom izbija one nail drives out another, diamond cut diamond, like cures like, rudeness must be met with rudeness

količin|a ženski spol (-e …) die Menge (denarja Geldmenge, mleka Milchmenge, padavin Niederschlagsmenge, polnjenja Füllmenge, pretočna Durchflussmenge, svetlobe Lichtmenge, toplote Wärmemenge, vode Wassermenge, zraka Luftmenge); (vsebnost) der Gehalt, -gehalt (humusa Humusgehalt, maščobe Fettgehalt, nikotina Nikotingehalt, ozona Ozongehalt, sladkorja Zuckergehalt, škodljivih snovi Schadstoffgehalt, vode Wassergehalt, žvepla Schwefelgehalt); die Quantität, das Quantum
razpoložljiva količina vode, energije ipd.: das Dargebot
največja količina die Höchstmenge
planska količina das Soll
ogromna količina die Unmenge, das Unmaß
poslana količina die Versandmenge
die Größe, (karakteristika) die Kenngröße
fizikalna količina physikalische Größe
količina stanja (termodinamična količina) fizika die Zustandsgröße
gibalna količina fizika die Bewegungsgröße, der Impuls
vrtilna količina fizika der Drall, der Drehimpuls
velike količine blata, vode zemlje ipd.: Massen množina ([Schlammassen] Schlammmassen, Wassermassen, Erdmassen)
kazalnik količine der Mengenanzeiger
navedba količine die Mengenangabe
regulacija količine die Mengenregelung
po količini (količinsko) mengenmäßig
v velikih količinah massenhaft