Franja

Warencharakter, der, blagovni značaj

weak-mindednes [wí:kmáindidnis] samostalnik
slaboumnost; šibak značaj, omahljivost

westernize [wéstənaiz] prehodni glagol
dati (kaki deželi) zahoden značaj

злонравие n (zast.) hudoben značaj, hudobnost

обезличивать, обезличить odvze(ma)ti osebni značaj, razosebiti, posplošiti; (zast.) odvze(ma)ti samostojnost; odvze(ma)ti osebno odgovornost

характерец m težak, trmast, muhast značaj

acciaio m jeklo:
acciaio inossidabile nerjaveče jeklo
acciaio temperato kaljeno jeklo
avere una memoria, una tempra d'acciaio pren. imeti jeklen spomin, značaj
sguardo d'acciaio hladen, prodoren pogled

acido

A) agg.

1. kisel

2. jedek, zajedljiv, zlohoten:
un carattere acido e intollerante zajedljiv in nestrpen značaj

B) m kem. kislina:
acido acetico ocetna kislina
acido carbonico ogljikova kislina
acido cloridrico (muriatico) solna kislina
acido fenico karbolna kislina
acido nitrico dušikova kislina
acido oleico oleinska kislina
acido prussico cianovodikova kislina
acido solforico žveplena kislina
acido urico sečna kislina

aggressivo

A) agg. agresiven, napadalen (zlasti pren.):
carattere aggressivo agresiven značaj

B) m voj.
aggressivo chimico voj. bojni strup

allegro

A) agg.

1. vesel, radosten:
gente allegra veseli ljudje
carattere allegro vesel značaj

2. živahen, živ:
il giallo è un colore allegro rumena je živa barva
musica allegra živahna, vesela glasba
giardino allegro cvetoč vrt

3. brezskrben:
fare vita allegra živeti brezskrbno
donna, donnina allegra evfemistično lahka ženska, lahkoživka

B) m glasba allegro (stavek, skladba)

alterabile agg.

1. spremenljiv

2. pokvarljiv:
merce alterabile pokvarljivo blago

3. ponaredljiv:
documento alterabile ponaredljiv dokument

4. razdražljiv:
carattere alterabile razdražljiv značaj

amāritūdō -inis, f (amārus)

1. grenkost, gorjupost, grenek okus: Varr., Plin., Lact., ciborum amaritudines Ambr.; met. grenkota = grenka snov: circumlinunt papillas suas aliqua amaritudine Aug.

2. pren.
a) zoprnost, neprijetnost: ne amaritudinem semel perceptam etiam ultra rudes annos reformidet Q.; poseb. zoprnost glasu, ki žali uho: vox..., cui Graeci nomen amaritudinis dederunt Q.
b) duševna bridkost, bridko čustvo: cum illarum frons hilaris multis intus amaritudinibus sit referta Val. Max.
c) užaljenost, razdraženost, ogorčenost: amaritudine odii uti adversus aliquem Val. Max. z bridkim sovraštvom preganjati koga, cui sententiae tantum bilis, quantum amaritudinis inest Plin. iun., sine amaritudine pectoris Lamp.; pl. amaritudines Vulg. (Os. 12, 14) ujedljivost, oster značaj.
č) pikrost, žaljivost: verborum Sen. rh., verborum maledictorumque Sen. ph., carminum Plin., decretorum Iust., mendacia et amaritudines Ap.
d) pl. amaritudines Vulg. (Ier. 31, 21) resni premisleki.

ambivalenten pridevnik
(razdvojen; nasprotujoč) ▸ ambivalens ellentmondásosTorej gre za ambivalentno doživljanje - hrepenenje po uspehu, ko pa se stvari začnejo uresničevati, se jih ustrašiš, postanejo moteče. ▸ Tehát ez egy ambivalens élmény: vágysz a sikerre, amikor azonban dolgok elkezdenek megvalósulni, megijedsz tőlük, és zavaróvá válnak.V sodobnih družbah je čarovnica dokaj ambivalenten lik, povezan predvsem z negativnimi konotacijami. ▸ A modern társadalmakban a boszorkány meglehetősen ambivalens figura, akihez főként negatív konnotációk kapcsolódnak.Oglaševanje je dejavnost, do katere imam ambivalenten odnos. ▸ A reklámozás olyan tevékenység, amelyhez ambivalensen viszonyulok.
Človek ima že od začetka obstoja ambivalenten odnos do narave. ▸ Az ember az idők kezdete óta ellentmondásos kapcsolatban áll a természettel.
Slovenija ima namreč zelo ambivalenten odnos do vseh tujih naložb, ne samo do medijskih. ▸ Szlovénia nagyon ambivalens módon viszonyul minden külföldi beruházáshoz, nem csak a médiába történő befektetésekhez.

anarcōide agg. anarhoiden:
carattere anarcoide anarhoiden značaj
assumere atteggiamenti da anarcoide prevzeti anarhoidna stališča

ángel moški spol angel

ángel custodio, ángel tutelar angel varuh
tener ángel imeti prikupen značaj

angoloso agg.

1. oglat:
un viso angoloso koščen, mršav obraz

2. pren. neprijazen, osoren:
un carattere angoloso neprijazen značaj

antitesi f

1. lit. antiteza, nasprotna stava

2. filoz. antiteza

3. nasprotje, kontrast:
il suo carattere è in completa antitesi col mio njegov značaj je pravo nasprotje mojega

apátičen apathique; indifférent, insensible, impassible, indolent

apatičen značaj caractère moški spol apathique

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

apprensivo agg.

1. redko, knjižno ki služi razumevanju:
facoltà apprensiva sposobnost razumevanja

2. redko, knjižno razumen

3. bojazljiv, plah:
carattere apprensivo bojazljiv značaj