universel, le [-sɛl] adjectif (vse)splošen, občen, svetoven, univerzalen, vesoljen, vsestranski
légataire masculin universel univerzalen dedič
exposition féminin universelle svetovna razstava
remède masculin universel zdravilo za vse bolezni
suffrage masculin universel splošna volilna pravica
la science est universelle znanost je univerzalna
Zadetki iskanja
- uporáben (-bna -o) adj.
1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale
2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile
3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità - usmerjen [é] (-a, -o)
1. orientiert
matematika usmerjena premica orientierte Gerade
usmerjen (od leve) na desno rechtsläufig
usmerjen (od desne) na levo linksläufig
nasprotno usmerjen gegensinnig
navzgor usmerjen aufsteigend
usmerjeni diagram (puščični diagram) das Pfeildiagramm
2. (obrnjen) gerichtet (auf); (naravnan) ausgerichtet; svetloba: gerichtet
usmerjen k cilju zielgerichtet
(namenski) zweckgerichtet
usmerjena antena die Richtantenne
usmerjeno poslušanje das Richtungshören
3. po idejah: -orientiert, -gerichtet (desno rechtsorientiert, rechtsgerichtet, levo linksorientiert, linksgerichtet, na uspeh erfolgsorientiert, v potrošnjo konsumorientiert, na oblast machtorientiert); (ki ima pred očmi …) -orientiert, -bezogen, -nah (izvozno exportorientiert, praktično praxisorientiert, praxisbezogen, praxisnah, problemsko problemorientiert, tržno/na trg marktorientiert, na predmet gegenstandsbezogen, na sedanjost gegenwartsbezogen, gegenwartsnah, po povpraševanju nachfrageorientiert, v poklic berufsorientiert, berufsbezogen, v rast wachstumsorientiert, v študij studienorientiert, v znanost wissenschaftsorientiert)
usmerjen v prihodnost [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
usmerjen v ta svet weltzugewandt
v dobiček usmerjeno mišljenje das Profitdenken
|
biti usmerjen k hinsteuern auf, (pluti/leteti k) (einen Hafen/Flugplatz) ansteuern, (meriti na) hinzielen - ver|a2 [é] ženski spol (-e …) v kaj: der Glaube an, -glaube (v čarovnice Hexenglaube, v čarovnije Zauberglaube, v čudeže Wunderglaube, v demone Dämonenglaube, v duhove Gespensterglaube, Geisterglaube, v nesmrtnost/neumrljivost Unsterblichkeitsglaube, v posmrtno življenje Jenseitsglaube, v znanost Wissenschaftsglaube)
- veterinárski veterinary
veterinárska visoka šola veterinary college
veterinárska znanost veterinary science - vojašk|i (-a, -o) soldatisch; militärisch, Militär-; (armadni) Heeres-; Militär- (ataše der Militärattaché, režim das Militärregime, sporazum das Militärabkommen, kazenski postopek das Militärstrafverfahren, upravni organ die Militärbehörde, zdravnik der Militärarzt, škof der Militärbischof, diktatura die Militärdiktatur, godba die Militärmusik, hunta die Militärjunta, leta množina die Militärzeit, misija die Militärmission, oprema Militärgüter množina, oseba die Militärperson, parada die Militärparade, uprava die Militärverwaltung, vlada die Militärregierung, znanost die Militärwissenschaft, zveza das Militärbündnis, letališče der Militärflughafen, poveljstvo das Militärkommando, sodstvo die Militärgerichtsbarkeit)
- vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's
vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science - vôjen de guerre
v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre - vôjen de guerra
v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra - zapírati (-am) | zapréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. chiudere:
neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
zapirati z zamaški tappare
zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle
2. precludere, impedire:
sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare
3. rinchiudere:
zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori
4. imprigionare, incarcerare:
zapirati ljudi imprigionare la gente
5. pog. med. costipare, astringere:
ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
pren. zapreti trudne oči spirare
pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
zapreti usta tacere
zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
zapreti s pregradami transennare
B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo
C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. chiudersi, rinchiudersi:
vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza
2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
rana se zapira la ferita si sta rimarginando
vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa - zgodovinsk|i (-a, -o) historisch; geschichtlich (deželno landesgeschichtlich, literarno literaturgeschichtlich, znanstveno wissenschaftsgeschichtlich); Geschichts- (prikaz die Geschichtsdarstellung, roman der Geschichtsroman, drama das Geschichtsdrama, zavest das [Geschichtsbewußtsein] Geschichtsbewusstsein, znanost die Geschichtswissenschaft, delo das Geschichtswerk, raziskovanje die Geschichtsforschung)
- διδασκάλιον, τό 1. znanje, veda, znanost. 2. učnina, šolnina.
- ἐμπειρία, ἡ (ἔμ-πειρος) 1. izkušnja, izkustvo, znanje, znanost, veda, ἡ ἐκ πολλοῦ ἐμπειρία mnogoletno izkustvo (vaja). 2. spretnost, vrlina, sposobnost.
- ἐπιστήμη, ἡ (ἐπίσταμαι) razumevanje, spoznanje, znanje, veda, znanost, spretnost τινός; pl. predstave, misli.
- ἱστορία, ἡ, ion. -ίη 1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje. 2. vest, znanje, znanost. 3. (s)poročilo, pripovedovanje, povest, opis, zgodovinska razlaga, zgodovina.
- μάθημα, ατος, τό (μανθάνω) 1. kar je treba naučiti, predmet učenja, ποῖον μάθημα; katero stvar (naj izvem)? 2. a) znanje, znanost, veda; b) nauk, učenje, poduk, τὰ παθήματα μαθήματα γέγονε trpljenje me je izučilo.
- μάθησις, εως, ἡ (μανθάνω) 1. učenje, spoznavanje, izkustvo, σοὶ μάθησις οὐ πάρα ti se ne daš poučiti, μάθησιν ποιοῦμαι περί τινος (z)menim se za kaj, vzamem kaj na znanje. 2. nauk, poduk. 3. znanost, veda.
- παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.
- παίδευμα, ατος, τό (παιδεύω) 1. gojenec, učenec. 2. veda, znanost.
- σόφισμα, ατος, τό (σοφίζω) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje τῆς θεοῦ.