Franja

sijájen (-jna -o) adj.

1. lucido, brillante; smagliante, sfolgorante:
sijajna površina pohištva la superficie lucida dei mobili

2. ekst. meraviglioso, splendido

3. (zelo uspešen, učinkovit) magnifico, strepitoso:
sijajen uspeh un successo strepitoso

4. pren. ottimo, eccellente, bravissimo:
sijajen tovariš un ottimo compagno
sijajen stilist un eccellente stilista
napraviti sijajen vtis fare un figurone
sijajna zmaga trionfo
sijajna oprema grande apparato

skupna uvrstitev ženski spol šport die Gesamtwertung, das Gesamtklassement
zmaga/zmagovalec v skupni uvrstitvi der Gesamtsieg/ der Gesamtsieger

sláven famous, renowned, famed (zaradi for), illustrious, celebrated; reputable; popular

sláven zaradi svojih podvigov famous for his exploits
slávna zmaga a famous victory
postati sláven to become famous

smash² [smæš] prehodni glagol & neprehodni glagol
treščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se)
vojska uničiti, potolči, popolnoma poraziti
šport ostro suniti (žogo)
ekonomija pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se (into v)
trčiti (z); biti uničen
sleng spraviti (ponarejen denar) v promet

to smash a chair razbiti stol
to smash a stone through the window treščiti kamen skozi okno
to smash a theory podreti teorijo
a smashing victory uničujoča zmaga
to smash into each other treščiti, trčiti skupaj, eden v drugega
to smash in zaloputniti (vrata)

smukaški pridevnik
(o smuku) ▸ lesiklóPovezane iztočnice: smukaška proga, smukaške smuči

speciēs -ēi, f (speciō -ere)

A. act.

1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —

B. pass.

I.

1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.

2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.

3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —

II.

1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).

2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.

Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc.

splendid [spléndid] pridevnik (splendidly prislov)
sijajen, krasen, veličasten
pogovorno izreden (prilika itd.); slaven, čudovit

a splendid idea sijajna misel
splendid isolation politika, zgodovina "vzvišena osamljenost"
splendid victory slavna zmaga

Sršen samostalnik
ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]Na peti tekmi so Sršeni na domačem igrišču zmagali s kar 22 točkami razlike. ▸ Az ötödik mérkőzésen hazai pályán 22 pontos különbséggel győztek a lódarazsak.

substantial [səbstǽnšl]

1. pridevnik (substantially prislov)
snoven, materialen, stvaren, telesen; trden, čvrst, močan, trpežen, trajen; bistven; znaten, precejšen, tehten, važen; redilen, izdaten (hrana); premožen; zanesljiv, odločilen
filozofija snoven, realen, bistven

a substantial argument tehten argument
a substantial farmer premožen kmetovalec
a substantial meal obilen jedilni obrok
substantial profits veliki, mastni dobički
a substantial victory odločilna zmaga
a man of substantial built mož krepke postave
to make substantial progress znatno napredovati

2. samostalnik
nekaj materialnega, resničnega, stvarnega, trdnega, bistvenega, pomembnega

the substantials of meal glavna jed (del) obeda

superveleslalomski pridevnik
(o superveleslalomu) ▸ szuperóriásműlesiklóPovezane iztočnice: superveleslalomska proga, superveleslalomske smuči, superveleslalomski zavoj

swingeing [swíndžiŋ] pridevnik
pogovorno strahovit, silovit, močan; ogromen, velikanski, kolosalen; sijajen

a swingeing blow strahovit udarec
a swingeing lie zelo debela laž
a swingeing majority ogromna večina
a swingeing victory sijajna zmaga

tekma samostalnik
1. (športna prireditev) ▸ mérkőzés [v ekipnih športih] ▸ verseny [v posamičnih športih] ▸ meccsVzdušje na tekmi je bilo enkratno. ▸ A mérkőzésen nagyszerű volt a hangulat.
Prireditelji tekem alpskih smučarjev in smučark za svetovni pokal znova niso imeli sreče z vremenom. ▸ A férfi és női alpesi sízők világkupaversenyeinek szervezői ismét nem voltak szerencsések az időjárással.

2. (merjenje v uspešnosti) ▸ verseny, versenyfutás, játszmaPred leti se je med izdelovalci mobilnih telefonov in izdelovalci osebnih računalnikov začela tekma za prevlado na trgu. ▸ Néhány évvel ezelőtt a mobiltelefon- és a PC-gyártók között versenyfutás kezdődött a piaci fölényért.Med njima se vname tekma za dekletovo naklonjenost. ▸ Versenybe szállnak a lány kegyeiért.

3. (o volitvah) ▸ versenyTrgi so bili v minulem tednu povsem pod vplivom ameriške predsedniške tekme. ▸ A piacokat teljes mértékben a múlt heti amerikai elnökválasztási verseny befolyásolta .
Obljube, kako bo mesto res zaživelo in delovalo v prid meščanov in meščank, so začele deževati jeseni, ko se je začela tekma za županski stolček. ▸ Ősszel, a polgármesteri székért folytatott verseny kezdetén kezdtek záporozni az ígéretek arról, hogy miként fog a város valóban feléledni és a polgárok javát szolgálva működni.

4. (o boju s pojavom) ▸ versenyfutás, versenyZdravniki smo vselej v tekmi s časom. ▸ Mi, orvosok folyamatosan versenyt futunk az idővel.

têsen (-sna -o)

A) adj.

1. obl. attillato, aderente:
tesna obleka abito attillato
nosi tesne hlače porta pantaloni aderenti

2. stretto, forte, piccolo:
tesen stisk rok una forte stretta di mano
sledil mu je v tesni razdalji lo seguì a piccola distanza
biti s kom v tesnem sorodstvu essere parente stretto di qcn.

3. stretto:
tesno sodelovanje med podjetjema stretta collaborazione fra due imprese

4. (majhen, neprostoren) stretto, angusto:
tesne ulice starega mesta le strette viuzze della città vecchia

5. šport. di stretta misura:
tesna zmaga domačih košarkarjev vittoria di stretta misura dei cestisti locali

B) têsno (-ega) n pren.
biti na tesnem s časom, z denarjem disporre di, avere pochissimo tempo, pochissimi soldi

točk|a⁵ [ó] ženski spol (-e …) pri točkovanju, ocenjevanju: der Punkt, der Wertungspunkt
kazenska točka šport Strafpunkt
točka v dobro Pluspunkt, Gutpunkt
minus točka/negativna točka Minuspunkt, Fehlerpunkt, Verlustpunkt
pol točke Halbpunkt
izguba točke/točk der Punktverlust
vrednost točke der Punktwert
zbirati/dobivati točke punkten, Punkte sammeln
lov na točke die Punktejagd
po točkah nach der Punktwertung, punktweise
ocena po točkah die Bewertung, Punktbewertung
poraz po točkah šport die Punktniederlage
vrednotenje po točkah die Punktwertung
zmaga po točkah šport der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
število točk die Punktzahl, šport der Punktestand, minimalno: Mindestpunktzahl, enako: die Punktgleichheit, najvišje: die Höchstpunktzahl, skupno: die Gesamtpunktzahl
z istim številom točk punkt(e)gleich
imeti isto število točk z gleichstehen mit

tóčka point; (poročila) item, point, (dnevnega reda) point; (kraj) spot, place; (mesto v knjigi) passage, item; (postavka) point, item; (živilskih kart ipd.) point, coupon

tóčka za tóčko point by point, item by item, in detail
do neke (določene) tóčke to a certain extent
njegova močna (šibka) tóčka his strong (weak) point
bistvene tóčke pravo the merits pl of a case
boleča tóčka (one's) sore point
izhodiščna tóčka starting point, point of departure
mrtva tóčka dead centre, (figurativno) deadlock, standstill
sporna tóčka point at issue
stična tóčka point of contact
kritična, mrtva tóčka (zastoj) deadlock
zmaga po tóčkah winning on points
dotakniti se boleče tóčke to touch a sore spot
doseči tóčko šport to make (ali to score) a point
izgubiti po tóčkah to lose on points
premagati po tóčkah koga to outpoint someone
priti na mrtvo tóčko (figurativno) to reach deadlock, to come to a standstill
spraviti z mrtve tóčke to release from a deadlock

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

uvrstit|ev¹ ženski spol (-ve …)

1. šport die [Plazierung] Platzierung
skupna uvrstitev die Gesamtwertung, das Gesamtklassement, die [Gesamtplazierung] Gesamtplatzierung
zmaga v skupni uvrstitvi der Gesamtsieg
zmagovalec v skupni uvrstitvi der Gesamtsieger
enaka uvrstitev der Gleichstand

2. v davčni/šolski razred: die Einstufung
sprememba uvrstitve Umstufung
uvrstitev v nižjo skupino Rückstufung

3. v polfinale: der Aufstieg, der Einzug

4. (pridelitev) die Zuweisung (spolna Geschlechtszuweisung)

vaterpolist samostalnik
(športnik) ▸ vízilabdázó, vízilabdás

veleslalomski pridevnik
(o veleslalomu) ▸ óriásműlesiklóPovezane iztočnice: veleslalomska proga, veleslalomska vratca, veleslalomske smuči, veleslalomski zavoj

vītulor -ārī (ljudska etim. je besedo izpeljevala iz victōria zmaga, toda nastala je iz osnovne obl. *vī-tulus, ki je sestavljena iz vzklika radosti *u̯oi [prim. gr. εὐοῖ juhu] in glag. tulō -ere; prim. tudi Vītula) veseliti se, zganjati veselje, veselo proslavljati, veselo ukati, veselo peti, peti zmagoslavno pesem, peti hvalno pesem (hvalnico), obhajati veselo slovesnost: Enn. ap. Fest., vitulantes Naev. fr., ut in venatu vitulantis ex suis lucis nos mittat poenis decoratas feris Naev. ap. Non., in Clastidio „vitulantes“ a Vitula Naev. ap. Varr., in sacrificiis quibusdam Varr. ap. Macr., Iovi lubens meritoque vitulor Pl. Jupitru … žrtvujem zahvalni dar, Jupitru se … zahvaljujem.