Franja

volation [vəléišən] samostalnik
zmožnost letenja (ptic); let, letenje

volātus -ūs, m (volāre)

1. letanje, let: aquilae admonitus volatu Ci., non si Pegaseo ferar volatu Cat.; v pl.: volatūs avium Ci., idemque (sc. aër) volatūs alitum sustinet Ci.

2. metaf. vsako urno gibanje, tek, tekanje: volatu rapiunt celeri Amm., equi, celeris Famae Cl., praeceps (sc. fatorum) volatus Mart.

3. zmožnost (sposobnost) letenja (letanja): dedit volatūs avibus Ap.

volitation [vɔlitéišən] samostalnik
letenje, let; zmožnost letenja

volūtus -ūs, m (volvere) zmožnost valiti se, zmožnost viti se: dedit volutūs serpentibus Ap.

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

Wahrnehmungsfähigkeit, die, zmožnost zaznavanja

Wandlungsfähigkeit, die, zmožnost spreminjanja

живучесть f zmožnost življenja; (pren.) trdoživost, žilavost

платёжеспособность f plačilna zmožnost, solventnost

состоятельность f (zast.) premožnost; vrednost; plačilna zmožnost

трудоспособность f delovna zmožnost

absolutni posluh stalna zveza
glasba (človeška zmožnost) ▸ abszolút hallás

abstrahíranje (-a) n astrazione:
zmožnost abstrahiranja capacità di astrarre

abundō -āre -āvī

1. valovito se izli(va)ti, razli(va)ti, stopiti (stopati) čez bregove: Lucr., Plin., quando aqua Albana abundasset L., abundabat fluidus liquor V.; z abl. = kipeti, prekipevati od česa, pluti, valoviti s čim, prepoln biti česa: umore novo mare, flumina, fontes semper abundare Lucr., aestivā Nilus abundet aquā Tib.; o krajih: cruore scaena abundavit Suet.; redkeje o tekočini sami = odteči (odtekati): ut ex his potius plagis humor defluat, quam ex insitione ipsa abundet Col., quae (aqua) ex lacu abundavit, eam nos caducam vocamus Front., si parum sanguinis abundaverit (ex renibus) P. Veg.; pren.: ripis superat mi atque abundat pectus laetitiā meum Pl. srce mi kipi od radosti, vestis in sinus flaccidos abundans Ap.

2. pren.
a) imeti veliko (mnogo) česa, bogat biti česa, na pretek, v obilju imeti česa (naspr. egere, indigere, defici aliqua re); z abl.: Q., Plin. iun., divitiis Ter., Fl., rebus omnibus Ci., (villa) abundat porco, haedo, agno, gallinā, lacte, caseo, melle Ci., ab. apibus V., equitatu C., omni genere copiarum N., caligine O., Copiā rerum Cu.; z abl. abstr. pojmov: amore Ter. presrečen biti v ljubezni, fortunis Acc. ap. Non., fortunā Q., honoribus, consilio, praeceptis philosophiae Ci., barbarie abundat amor O., ab. multitudine Cu. v številu prekašati, venere Plin., numero testium Q., pluribus virtutibus, dulcibus vitiis Plin. iun.; z gen.: quarum abundemus rerum Luc. ap. Non.; occ. (abs.) v izobilju živeti, vsega dovolj (napretek) imeti, bogat biti, srečen biti: sive deest naturae quidpiam sive abundat atque affluit Ci., istum impune eludentem circumfluere atque abundare Ci., Caietam, si quando abundare (polne žepe imeti) coepero, ornabo Ci. ep., egentes abundant Ci., in illis magis abundabit (orator) Q. bo imel več sreče.
b) na pretek, več ko zadosti biti česa, obilovati: Plin. velut abundarent omnia L., quod ex eius populis abundabat L. je bilo nadštevilno; od tod (pozno) preveč biti, odveč biti: Icti.; o zlogih v verzih in govoru: syllaba abundat Don., Prisc. je odveč, je hiperkatalektičen; pesn.: de terris abundant herbarum genera Lucr. obilno klijejo, bohotno poganjajo, ne desis operae neve immoderatus abundes (sc. operā) H. da ne presežeš mere. — Od tod adj. pt. pr. abundāns -antis, adv. abundanter

1. prestopajoč bregove, izlivajoč svoje valove, razlivajoč se, prepoln: flumen abundans Lucr., si amnis abundans exit V., fluvius abundantior aestate Plin. abundantissimus amnis Ci., podobno: menses abundantes Plin. prehude mesečne čišče.

2. pren.
a) obilujoč s čim, (pre)bogat česa; z abl.: locumque delegit ... fontibus abundantem Ci. vodnat, ager abundans omni copia rerum L., ex humidis et abundantibus (sc. humore locis) excitat humorem Vitr., terra abundans frumento et pecoribus Cu., vir abundans bellicis laudibus Ci., abundans ingenio Ci., abundantior consilio Ci., rerum copiā abundantissimus Ci.; z gen.: erat copiosa (via) omniumque reum abundans N., lactis abundans V.; occ. (abs.) = v izobilju živeč, bogat: non illa quidem (supellex) luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., haec utrum abundantis an egentis signa sunt? Ci.
b) obilen, preobilen, čezmeren, prekomeren, nadštevilen: non adesā iam, sed abundanti, pecuniā Ci., abundante multitudine freti Cl. zanašajoč se na preobilnost množice = na svojo premoč, abundantes voluptates L., abundantior materia (dar duha, duševna zmožnost) Q., abundantissima cena, abundantissimum epulum Suet., abundanter fructum ferre Plin., abundantius occurrere Ci., abundantissime cenam praebere Suet.; poseb. (o govoru in govorniku) bujen, obširen, v slabem pomenu preobložen, gostobeseden, mnogobeseden: non erat abundans, non inops tamen ... oratio Ci., abundans super necessitatem oratio Q., neque Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q., abundanter dicere, loqui Ci. obširno, izrazito. Subst. neutr. le v zvezi ex abundanti iz preobilja: velut ex apleno et abundanti perditis (tempus) Sen. ph. čas tratite, kakor da bi ga imeli v izobilju in na pretek, cumulus ex ab. Q.; od tod = po nepotrebnem, povrhu še: Icti., addit ex ab. Q.

dar moški spol (-u …)

1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
dati v dar schenken
dobiti v dar geschenkt bekommen

2. v dober namen ipd.: die Spende
knjižni dar die Buchspende
v blagu die Sachspende

3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
dar prepričevanja die Überredungskunst

4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
žrtveni dar die Opfergabe
prinesti v dar zum Opfer bringen
prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
priprava darov die Gabenbereitung
nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
prošnja nad darovi das Gabengebet
|
figurativno imeti dar govora redegewandt sein
vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben

dojemanj|e [é] srednji spol (-a …) das Begreifen; das Erfassen, die Erfassung, die Auffassung
medicina slušno dojemanje lastnih misli das Gedankenlautwerden
sposobnost/zmožnost dojemanja das Begriffsvermögen, die Fassungskraft

doživljanj|e srednji spol (-a …) die Erfahrung, das Erlebnis
doživljanje narave das Naturerlebnis
doživljanje samega sebe die Selbsterfahrung
imeti zmožnost doživljanja erlebnisfähig sein

empatija samostalnik
(sočutje) ▸ empátia [beleélés, együttérzés képessége]Osebe z višjo stopnjo inteligence naj bi bile bolj pripravljene pomagati, mogoče zaradi večje zmožnosti empatije do ljudi, ki potrebujejo pomoč. ▸ A magasabb intelligenciaszintű emberek nagyobb valószínűséggel nyújtanak segítséget, valószínűleg azért, mert a rászorulók felé erősebb az empatikus készségük.

explānō -āre -āvī -ātum (ex in plānus)

1. docela sploščiti, zravnati, razprostreti: cortex … in denos pedes explanatus Plin. ki se razprostira.

2. pren. razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati), razločno povedati, jasno razvi(ja)ti: Ter., cum doceo et explano Ci., plane quid sit, non intellego; explanabis igitur Ci., rem obscuram explanare interpretando Ci., hoc facilius intellegi quam explanari potest Ci.; occ.
a) (jasno) popisati (popisovati), opisati (opisovati), razpravljati: explanandum est diligentius eorum causā, qui locum ignorant Ci., de cuius hominis moribus pauca prius explananda sunt S., explanare eam partem curationis Cels., argumentum nondum verbis explanatum Q., explanare alicuius vitia Amm.
b) razkladati: responsa Pac. fr., carmen L.
c) jasno, razločno izgovarjati: verba Plin. iun. — Adj. pt. pf. explānātus 3, adv. -ē jasen, razločen, natančen: explanata vocum impressio Ci. zmožnost razločnega izgovarjanja, parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph., si fuerit os (izreka) facile, explanatum Q., explanate scriptum Gell., definire rem explanatius Ci.

extemporālis -e, adv. extemporāliter (ex tempore, gl. tempus)

1. nepripravljen: cibus Lact. ne dolgo pripravljana = ki se lahko dobi.

2. ret. nepripravljen, brez priprave = nemudoma govorjen (povedan, pisan), z mesta govorjen ali govoreč, tudi = sposoben z mesta (na pamet) govoriti: declamatio Petr., oratio, actio, color Q., fortuna Q., facultas Sen. rh. zmožnost govoriti brez priprave, figurae Plin. iun., audacia T., rhetor Mart., extemporaliter scribere aliquid Sid.