Franja

plašč² moški spol (-a …) tehnika, kemija der Mantel (kabelski Kabelmantel, kislinski Säuremantel, parni Dampfmantel, zaščitni Schutzmantel, geografija zemeljski Erdmantel); die Ummantelung; avtomobilski: der Reifen (diagonalni Diagonalreifen, radialni Radialreifen, zimski Winterreifen); pri dvokolesu: die Decke, der Laufmantel; pomorstvo die Rigg; tehnika, geografija die Hülle (plinski Gashülle); vojska pri izstrelkih: der Mantel
krogla s polnim plaščem das [Vollmantelgeschoß] Vollmantelgeschoss

plášč coat; cloak; (kratek) cape; (pelerina) mantle

zimski plášč overcoat, greatcoat; tehnika jacket, case, casing; (na kolesu) tyre, outer cover
dežni plášč raincoat, impermeable, (impregniran) waterproof, (nepremočljiv, gumiran) mackintosh, pogovorno mac, mack
krznen plášč fur coat
gumiran plášč rubberized coat
pod pláščem (figurativno) under the cloak of, under the guise of
obračati plášč po vetru (figurativno) to set (ali to trim) one's sails to the (ali to every) wind; to be a weathercock

plášč (moški, ženski) manteau moški spol , (moški) pardessus moški spol , (vojaški) capote ženski spol ; (tehnika) enveloppe ženski spol , revêtement moški spol ; geometrija surface ženski spol latérale

plašč pri pnevmatiki enveloppe ženski spol, bandage moški spol (pneumatique), pneu moški spol
plašč brez pasu raglan moški spol
dežni plašč imperméable moški spol, manteau de pluie
hladilni plašč chemise ženski spol (ali enveloppe) réfrigérante, (pri motorju) bloc moški spol de culasse, bloc-cylindre moški spol
kopalni plašč peignoir moški spol de bain
zimski plašč pardessus d'hiver
obračati plašč po vetru s'accommoder aux circonstances, suivre le courant, familiarno tourner à tout vent (ali comme une girouette), retourner sa veste, tourner casaque

plášč (-a) m

1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio

2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.

3. avt. copertone

4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello

5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

red² [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ureditev) die Ordnung (cerkveni Kirchenordnung, družbeni Gesellschaftsordnung, Herrschaftsordnung, fevdalni Feudalordnung, gospodarski Wirtschaftsordnung)
pravni red die Rechtsordnung

2. (predpisi) die Ordnung (kovni Münzordnung, občinski volilni Gemeindewahlordnung, pokopališki Friedhofsordnung)

3. (vrstni red) die Reihenfolge, die Ordnung, die Reihung
dedni red pravo die Erbfolge, Erbreihenfolge
gosji red die Einerkolonne, der Gänsemarsch (hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen)
načelo vrstnega reda das Prioritätsprinzip
v abecednem vrstnem redu in alphabetischer Reihenfolge

4.
besedni red die Wortfolge, die Wortstellung
v vprašalnem stavku: die Fragestellung

5.
dnevni red die Tagesordnung, Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der TOP (Tagesordnungspunkt)
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung sein, zur Debatte stehen
dati na dnevni red an die Tagesordnung setzen, in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen
priti na dnevni red in die Tagesordnung aufgenommen werden, zur Sprache kommen

6.
hišni red die Hausordnung, v zaporu: Gefängnisordnung, v domu: Heimordnung
knjižnični red Benutzungsordnung

7.
javni red öffentliche Ordnung
javni red in mir öffentliche Ruhe und Ordnung
institucija, ki skrbi za javni red die Ordnungsbehörde
čuvar reda der Ordnungshüter
motenje reda die Ordnungsstörung
načelo reda das Ordnungsprinzip

8.
vozni red der Fahrplan
(poletni Sommerfahrplan, zimski Winterfahrplan)
sprememba voznega reda die Fahrplanänderung
zamenjava voznega reda der Fahrplanwechsel
po voznem redu fahrplanmäßig

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

semest|er [é] moški spol (-ra …) das Semester, das Halbjahr (poletni Sommersemester, Sommerhalbjahr, zimski Wintersemester, Winterhalbjahr)
konec semestra das Semesterende
začetek semestra der Semesterbeginn

seméster (-tra) m šol. semestre:
poletni, zimski semester semestre estivo, invernale

seméster semestre m ; (na univerzi) curso m académico

konec semestra (univ) terminación f del curso, clausura f de clases
zimski (poletni) semester curso de invierno (de verano)

semestre moški spol polletje, semester

por semestres polletno
semestre de verano (invierno) poletni (zimski) semester

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

smog samostalnik
ekologija (o zračnem onesnaženju) ▸ szmog, füstködPovezane iztočnice: londonski smog, poletni smog, zimski smog

solstice [sɔ́lstis] samostalnik
astronomija sončni obrat, solsticij
figurativno vrhunec, preobrat

summer (winter) solstice poletni (zimski) solsticij

solstice [sɔlstis] masculin sončni obrat, solsticij

solstice d'été, d'hiver poletni, zimski solsticij

solstícij astronomija solstice

poletni solstícij midsummer
zimski solstícij midwinter

solstícij (-a) m astr. solstizio:
poletni, zimski solsticij solstizio d'estate, d'inverno

solsticio moški spol sončni obrat

solsticio vernal (ali de verano) poletni sončni obrat
solsticio hiemal zimski sončni obrat

solstizio m (pl. -zi) astr. solsticij, sončni obrat:
solstizio d'estate, d'inverno poletni, zimski solsticij