Franja

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
postelja za dve osebi letto a due piazze
zakonska postelja letto matrimoniale
zložljiva postelja letto ripiegabile
močiti posteljo bagnare il letto
pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto

Potītius 3 Potítij(ev) (Potícij(ev)), ime svečeniškega, zgodaj izumrlega rimskega rodu; gl. Pīnārius.

poule [pul] féminin

1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

bouillon masculin de poule kokošja juha
chair féminin de poule kurja polt
mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
poule de bruyère divja kokoš
petite poule de bruyère ruševčeva samica
poule d'eau vodna kokoš
poule d'élevage réjna kokoš
poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
poule faisane fazanka
poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
poule d'Inde pura, purica
poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
poule de neige severna kokoš, snežka
poule sauvage pegatka
avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti

prae-ripiō -ere -ripuī -reptum (prae in rapere)

1. izpred ust vzeti (jemati), izpred nosa (ust) ugrabiti (ugrabljati) komu kaj: cibos reliquis pullis Plin.

2. metaf.
a) prej vzeti (jemati), prej ugrabiti (ugrabljati), (prej) prevze(ma)ti, (prej) prisvojiti (prisvajati) si, (prej) prilastiti (prilaščati) si, ugrabiti (ugrabljati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati) komu kaj: Auct. b. Alx. idr., sponsam alicui Pl., ne illum praeripiat tibi Ter., alicui laudem destinatam Ci., laudis non ita cupidus sum, ut eam aliis praereptam velim Ci., si praeripiat Venus arma Minervae O., quo (sc. oleo) praerepto (porabiti) super infuso Cael., praerepta, non praebita facultas scriptoribus Hirt.
b) prezgodaj (prerano) vzeti (jemati) si, prezgodaj (prerano) ugrabiti (ugrabljati), prezgodaj (prerano) si prisvojiti (prisvajati), prezgodaj (prerano) si pridobiti (pridobivati): arrogans in praeripiendo populi beneficio C., immaturā morte praereptus Aur., brevibus praereptus in annis Val. Fl. zgodaj umrl, Demosthenes tibi praeripuit, ne esses primus orator Hier.
c) prehitevši preprečiti, s hitrim ukrepanjem (= že vnaprej) preprečiti, ovreti: hostium consilia Ci.
d) prej poseči (posegati) v kaj: scelus Sen. tr., ius praetorum et consulum T.

3. nenadoma vzeti (jemati), nenadoma odvze(ma)ti, nenadoma ugrabiti (ugrabljati), nenadoma (u)krasti: codicillos Suet., oscula alicui Lucr. nenadoma poljubiti koga; refl. = nenadoma se odpraviti, nenadoma zbežati: ad amicum Ulp. (Dig.).

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

po pravílu as a rule, according to the regulations
brez pravíla irregular, anomalous
pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
društvena pravíla the regulations of a society
izjema k pravílu an exception to the rule
trojno pravílo rule of three
zlato pravílo golden rule
stalno pravílo hard and fast rule
pravílo drži the rule holds good
držati se pravíl to observe the rules
držati se (nekega) pravíla to go by a rule
pravílo je, da... it is the rule that...
to je proti pravílom it is against the rules
moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
postati pravílo to become the rule
prelomiti pravílo to break a rule
postaviti pravílo to lay down a rule
izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule

precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino

precōce agg. prezgoden, zgodnji:
frutti precoci zgodnje sadje
ingegno precoce zgodnji, zgodaj dozoreli um
vecchiaia precoce prezgodnja starost

primero prvi, prejšnji, nekdanji, prvoten

primera clase prvi razred
primera cura (med) prva pomoč
primera enseñanza osnovnošolski pouk
primera salida (gled) prvi nastop
el primero prva zapoved
el estado primero prvotno stanje
primera(s) prueba(s) prvi odtis
a primera hora zgodaj
de primero sprva, najprej; poprej
de primera odličen, sijajen
lo primero glavna stvar, najvažnejše
a primeros de mayo v prvih majskih dneh
hasta primeros del (mes) próximo do začetka prihodnjega meseca
al primero que se presente (ali que llegue) komur koli; prvemu prišlecu

príti (prídem) perf. ➞ prihajati

1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione

3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due

6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare

11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.

rânī -ā -ō rani, zgodnji: rani krompir, krumpir; -o voće; od -oga jutra do mrkloga mraka; u -oj mladosti; za -a jutra zgodaj zjutraj

rastlin|a ženski spol (-e …) die Pflanze, das Gewächs; (alpska Alpenpflanze, balkonska Balkonpflanze, barvilna Färberpflanze, blazinasta Polsterpflanze, gorska Gebirgspflanze, herbarijska Herbarpflanze, indikatorska Zeigerpflanze, industrijska Industriepflanze, jamska Höhlenpflanze, kulturna Kulturpflanze, kompasna [Kompaßpflanze] Kompasspflanze, kopenska Landpflanze, koristna Nutzpflanze, krmna Futterpflanze, listnata Blattpflanze, matična Mutterpflanze, medonosna Bienenfutterpflanze, močvirska Sumpfpflanze, okrasna Zierpflanze, peskoljubna Sandpflanze, pionirska Pionierpflanze, plazeča se Kriechpflanze, plavajoča Schwimmpflanze, podvodna Unterwasserpflanze, puščavska Wüstenpflanze, resavska Heidepflanze, dolgega dne Langtagspflanze, kratkega dne Kurztagspflanze, za orientacijo Leitpflanze)
agronomija in vrtnarstvo fižolova/paradižnikova/riževa … rastlina die Bohnenpflanze/Tomatenpflanze/Reispflanze
rastlina zelene die Selleriestaude
mesojeda rastlina [insektenfressende] Insekten fressende Pflanze
rastlina, ki cvete … der -blüher
(ponoči Nachtblüher, jeseni Herbstblüher, spomladi Frühjahrsblüher, zgodaj poleti Vorsommerblüher, pozno poleti Hochsommerblüher, zgodaj Frühblüher …)
rastlina, ki jo oprašujejo … die -blume
(čmrlji Hummelblume, metulji Falterblume, nočni metulji Nachtfalterblume, netopirji Fledermausblume, ptiči Vogelblume)
rastlina kazalka … der -anzeiger
(kalcija Kalkanzeiger, dušika Stickstoffanzeiger)
del rastline der Pflanzenteil
… rastlin Pflanzen-
(določanje die Pflanzenbestimmung, fiziologija Pflanzenphysiologie, patologija die Pflanzenpathologie, varstvo der Pflanzenschutz, sredstvo za varstvo das Pflanzenschutzmittel, zgradba der Pflanzenbau, žlahtnjenje die Pflanzenzüchtung)
nauk o rastlinah die Pflanzenlehre, die Pflanzenkunde
bogat z rastlinami pflanzenreich

recoger [g/j] zopet vzeti, (s)prejeti; prijeti, ujeti; zbrati, skupaj znesti; zožiti; pobrati, shraniti; zavetje nuditi; zapreti (blazneža); spodrecati

recoger el aliento sapo zadržati
recoger cartas pobrati pisma (iz nabiralnika)
recoger los frutos pobrati poljske sadeže
recoger informes (sobre) zbirati podatke (o), poizvedovati (o)
recoger velas uiti, pobrati jo
de ello recojo que... iz tega sklepam, da ...
recogerse skrčiti se, uskočiti se; omejiti se; rešiti se; spat iti, leči; iti v samoto
recogerse temprano zgodaj spat iti
¿a qué hora se recoge V.? kdaj hodite spat?

retire¹ [ritáiə] prehodni glagol
vojska umakniti nazaj; odkupiti, izplačati (menico); upokojiti (an officer častnika)
umakniti iz prometa (plačilno sredstvo)
neprehodni glagol
vojska umakniti se, izvesti umik; odstopiti, oddaljiti se, oditi; iti k počitku, iti spat; zapustiti službo, iti v pokoj, upokojiti se

retiring pension pokojnina
to retire early iti (hoditi) zgodaj spat
to retire s.o. from the active list izbrisati koga iz seznama aktivnih častnikov
to retire from the world umakniti se iz svetnega življenja v zasebno življenje
to retire a bill trgovina odkupiti, plačati menico
to retire into one's shell postati molčeč
to retire on a pension pustiti se upokojiti
to retire oneself umakniti se
the army retired (before the enemy) in good order vojska se je (pred sovražnikom) umaknila v lepem redu

rimska država stalna zveza
(o antičnem Rimu) ▸ római állam
Rimska država se je začela že zgodaj zanimati za krščanstvo. ▸ A római állam már korán érdeklődést mutatott a kereszténység iránt.
Gaj Julij Cezar Oktavijan je bil po zmagi nad Antonijem in Kleopatro edini vodja rimske države in njen prvi cesar. ▸ Antonius és Kleopátra felett aratott győzelme után Gaius Julius Caesar Octavianus lett a római állam egyedüli vezetője és első császára.

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)