Franja

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mix² [miks]

1. prehodni glagol
metati, pomešati, zmešati (with s, z)
biologija križati; melirati (blago)
figurativno združiti

2. neprehodni glagol
(po)mešati se; zlagati se s kom

to mix into primešati
to mix in baviti se s čim
to mix in society zahajati v družbo
to mix up premešati, zamešati; zamenjati (with s, z)
to be mixed up biti vpleten (in, with), biti zmeden
to get mixed up zmesti se; vmešati se, zaplesti se (in, with)
to mix work and pleasure združiti delo in zadovoljstvo
ameriško, sleng to mix it (up) skočiti si v lase
not to mix well ne zlagati se s kom, ne spadati skupaj

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

osculate [ɔ́skjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
šaljivo poljubiti (se); združiti (se)
geometrija stikati (se)

package² [pǽkidž] prehodni glagol
ameriško paketirati
ameriško, figurativno sestaviti, združiti (with s, z)
ameriško prodati ali ponuditi v celoti (izlet, TV program itd.)

packaged tour organizirano skupinsko potovanje

raccoupler [-kuple] verbe transitif zopet skupaj spraviti, združiti (dvojico)

rassembler [rasɑ̃ble] verbe transitif zbirati, (zopet) zbrati; združiti

se rassembler zbrati se
rassembler ses forces, ses idées, son couraqe zbrati svoje moči, svoje misli, svoj pogum
rassembler des matériaux pour une œuvre zbrati material za neko delo
rassembler les troupes zbrati čete
rassembler des preuves zbirati dokaze

recompose [ri:kəmpóuz] prehodni glagol
zopet sestaviti, urediti, spraviti v red; združiti, povezati, grupirati; preurediti, pregrupirati; zopet komponirati, zlágati (zložiti)
figurativno zopet pomiriti, potešiti
tisk nanovo staviti

re-conciliō -āre -āvī -ātum (re in conciliāre)

1.
a) zopet (znova) (po)vrniti ((po)vračati), popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): articulum ingenti plaga Ap., apes reconciliatae Varr. zopet zdrave.
b) pren. zopet (znova) popraviti, poravnati: diuturni laboris detrimentum sollertia et virtute militum brevi reconciliatur C.
c) za koga zopet (znova, spet) pridobiti, zopet (znova, spet) pomiriti, spraviti, zediniti, združiti, spoprijazniti, spoprijateljiti: Q., T. idr., inimicos in gratiam Ci., me cum Caesare reducit, reconciliat Ci., aliquem alicui Ci., id autem aliquid est, te ut plane Deiotaro reconciliet oratio mea Ci., animum alicuius alicui Ci., L., cum milites reconciliasset, amitteret optimates N., eos (sc. patrem et filium) in gratiam L., militum animos imperatori L., reconciliatur (sc. dimicatio apum) lacte vel aquā mulsā Plin.

2.
a) zopet (znova, spet) postaviti (spraviti) na (prejšnje, svoje) mesto, spraviti sem ali tja, znova priskrbeti, znova omogočiti komu kaj: aliquem domum reconciliare Pl., in libertatem filium Pl. sinu priskrbeti (omogočiti) svobodo.
b) zopet (znova, spet) doseči, dobiti, osvojiti: Parum insulam oratione (s pogajanji) N.
c) zopet (znova, spet) vzpostaviti, doseči, omogočiti nastanek česa, postaviti na noge, obnoviti: gratiam Ci. idr., amissam iudiciorum existimationem C., studia patrum T., pacem V., gratiam cum aliquo Iust., concordiam L.,

Opomba: Star. fut. II reconciliasso: Pl.; star. inf. fut. reconciliassere: Pl.

rejoindre* [rəžwɛ̃drə] verbe transitif (znova) spojiti, združiti; dohiteti, doiti, pridružiti se (quelqu'un komu); militaire vrniti se (son régiment k svojemu polku, v svoj polk)

se rejoindre zopet se združiti, priti skupaj, sniti se
ce chemin rejoint la route nationale ta pot se pridruži, vodi na glavno cesto
j'ai fait une chute et n'ai pas pu rejoindre mes amis padel sem in nisem mogel dohiteti svojih prijateljev
l'art de Rodin rejoint Michel-Ange Rodinova umetnost ima mnogo podobnosti z Michelangelovo

remembrer [rəmɑ̃bre] verbe transitif združiti (parcele), arondirati, izvesti arondacijo

reuní -ésc

I. vt./vr. zbirati (se), zbrati (se), sestajati se, sestati se, sniti se

II. vt.

1. sklicati

2. spojiti, združiti

reunir (pres: reúno) združiti, zediniti, zbrati

reunir condiciones združiti prednosti; biti primeren, ustrezati
reunirse sestati se, zbrati se, zborovati
reunirse a pridružiti se komu; dohiteti, iti k
¡reunirse! (voj) zbor!

réunir [reünir] verbe transitif (zopet) združiti, zediniti (à z); spojiti; zbrati; povezati; parlement sklicati

se réunir sniti se, priti skupaj, zbrati se, sestati se, zborovati, zasedati
réunir des amis chez soi zbrati, povabiti prijatelje na svojem domu
réunir la documentation zbrati dokumentacijo
réunir toutes ses forces zbrati vse svoje moči
réunir toutes les voix (politique) dobiti (zase) vse glasove
réunir une province à un Etat pridružiti, vključiti provinco (neki) državi
le cou réunit la tête au tronc vrat povezuje glavo s trupom
se réunir au café sesta(ja)ti se v kavarni
la Save et le Danube se réunissent à Belgrade Sava in Donava se stekata pri Beogradu

riabbracciare

A) v. tr. (pres. riabbraccio) spet objeti:
riabbracciare un'opinione politica pren. spet se izreči, opredeliti za politično idejo

B) ➞ riabbracciarsi v. rifl. (pres. mi riabbraccio) spet se objeti; spet se videti, združiti

ricombinare

A) v. tr. (pres. ricombino) ponovno kombinirati, povezati, združiti, združevati

B) ➞ ricombinarsi v. rifl. (pres. mi ricombino) ponovno kombinirati, povez(ov)ati, združiti, združevati se

sadrúžiti sàdrūžīm združiti

sàstaviti -īm
I.
1. sestaviti: sastaviti komade jedne mašine, jednog stroja; sastaviti knjigu, pismo
2. stakniti: sastaviti dvije cijevi, dvije žice
3. spahniti: sastaviti dvije daske
4. združiti: sastaviti momka i djevojku
5. ubiti: sastaviti koga sa zemljom, sa zemljicom crnom
6. sprožiti: puška nije sastavila
7. skupaj preživeti: ne sastaviti ni godinu dana u braku
8. težko se prebiti: jedva sastaviti kraj s krajem; sastaviti dan i komad zadovoljiti dnevne potrebe
II. sastaviti se
1. sestaviti se
2. stakniti se
3. spahniti se
4. združiti se

sintetizá -éz vt. strniti, združiti, sintetizirati

sjedíniti sjèdīnīm (se) zediniti (se), združiti (se)