Franja

nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

3. metaf.
a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.

osculate [ɔ́skjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
šaljivo poljubiti (se); združiti (se)
geometrija stikati (se)

package² [pǽkidž] prehodni glagol
ameriško paketirati
ameriško, figurativno sestaviti, združiti (with s, z)
ameriško prodati ali ponuditi v celoti (izlet, TV program itd.)

packaged tour organizirano skupinsko potovanje

raccoupler [-kuple] verbe transitif zopet skupaj spraviti, združiti (dvojico)

rassembler [rasɑ̃ble] verbe transitif zbirati, (zopet) zbrati; združiti

se rassembler zbrati se
rassembler ses forces, ses idées, son couraqe zbrati svoje moči, svoje misli, svoj pogum
rassembler des matériaux pour une œuvre zbrati material za neko delo
rassembler les troupes zbrati čete
rassembler des preuves zbirati dokaze

recompose [ri:kəmpóuz] prehodni glagol
zopet sestaviti, urediti, spraviti v red; združiti, povezati, grupirati; preurediti, pregrupirati; zopet komponirati, zlágati (zložiti)
figurativno zopet pomiriti, potešiti
tisk nanovo staviti

re-conciliō -āre -āvī -ātum (re in conciliāre)

1.
a) zopet (znova) (po)vrniti ((po)vračati), popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): articulum ingenti plaga Ap., apes reconciliatae Varr. zopet zdrave.
b) pren. zopet (znova) popraviti, poravnati: diuturni laboris detrimentum sollertia et virtute militum brevi reconciliatur C.
c) za koga zopet (znova, spet) pridobiti, zopet (znova, spet) pomiriti, spraviti, zediniti, združiti, spoprijazniti, spoprijateljiti: Q., T. idr., inimicos in gratiam Ci., me cum Caesare reducit, reconciliat Ci., aliquem alicui Ci., id autem aliquid est, te ut plane Deiotaro reconciliet oratio mea Ci., animum alicuius alicui Ci., L., cum milites reconciliasset, amitteret optimates N., eos (sc. patrem et filium) in gratiam L., militum animos imperatori L., reconciliatur (sc. dimicatio apum) lacte vel aquā mulsā Plin.

2.
a) zopet (znova, spet) postaviti (spraviti) na (prejšnje, svoje) mesto, spraviti sem ali tja, znova priskrbeti, znova omogočiti komu kaj: aliquem domum reconciliare Pl., in libertatem filium Pl. sinu priskrbeti (omogočiti) svobodo.
b) zopet (znova, spet) doseči, dobiti, osvojiti: Parum insulam oratione (s pogajanji) N.
c) zopet (znova, spet) vzpostaviti, doseči, omogočiti nastanek česa, postaviti na noge, obnoviti: gratiam Ci. idr., amissam iudiciorum existimationem C., studia patrum T., pacem V., gratiam cum aliquo Iust., concordiam L.,

Opomba: Star. fut. II reconciliasso: Pl.; star. inf. fut. reconciliassere: Pl.

rejoindre* [rəžwɛ̃drə] verbe transitif (znova) spojiti, združiti; dohiteti, doiti, pridružiti se (quelqu'un komu); militaire vrniti se (son régiment k svojemu polku, v svoj polk)

se rejoindre zopet se združiti, priti skupaj, sniti se
ce chemin rejoint la route nationale ta pot se pridruži, vodi na glavno cesto
j'ai fait une chute et n'ai pas pu rejoindre mes amis padel sem in nisem mogel dohiteti svojih prijateljev
l'art de Rodin rejoint Michel-Ange Rodinova umetnost ima mnogo podobnosti z Michelangelovo

remembrer [rəmɑ̃bre] verbe transitif združiti (parcele), arondirati, izvesti arondacijo

reuní -ésc

I. vt./vr. zbirati (se), zbrati (se), sestajati se, sestati se, sniti se

II. vt.

1. sklicati

2. spojiti, združiti

reunir (pres: reúno) združiti, zediniti, zbrati

reunir condiciones združiti prednosti; biti primeren, ustrezati
reunirse sestati se, zbrati se, zborovati
reunirse a pridružiti se komu; dohiteti, iti k
¡reunirse! (voj) zbor!

réunir [reünir] verbe transitif (zopet) združiti, zediniti (à z); spojiti; zbrati; povezati; parlement sklicati

se réunir sniti se, priti skupaj, zbrati se, sestati se, zborovati, zasedati
réunir des amis chez soi zbrati, povabiti prijatelje na svojem domu
réunir la documentation zbrati dokumentacijo
réunir toutes ses forces zbrati vse svoje moči
réunir toutes les voix (politique) dobiti (zase) vse glasove
réunir une province à un Etat pridružiti, vključiti provinco (neki) državi
le cou réunit la tête au tronc vrat povezuje glavo s trupom
se réunir au café sesta(ja)ti se v kavarni
la Save et le Danube se réunissent à Belgrade Sava in Donava se stekata pri Beogradu

riabbracciare

A) v. tr. (pres. riabbraccio) spet objeti:
riabbracciare un'opinione politica pren. spet se izreči, opredeliti za politično idejo

B) ➞ riabbracciarsi v. rifl. (pres. mi riabbraccio) spet se objeti; spet se videti, združiti

ricombinare

A) v. tr. (pres. ricombino) ponovno kombinirati, povezati, združiti, združevati

B) ➞ ricombinarsi v. rifl. (pres. mi ricombino) ponovno kombinirati, povez(ov)ati, združiti, združevati se

sadrúžiti sàdrūžīm združiti

sàstaviti -īm
I.
1. sestaviti: sastaviti komade jedne mašine, jednog stroja; sastaviti knjigu, pismo
2. stakniti: sastaviti dvije cijevi, dvije žice
3. spahniti: sastaviti dvije daske
4. združiti: sastaviti momka i djevojku
5. ubiti: sastaviti koga sa zemljom, sa zemljicom crnom
6. sprožiti: puška nije sastavila
7. skupaj preživeti: ne sastaviti ni godinu dana u braku
8. težko se prebiti: jedva sastaviti kraj s krajem; sastaviti dan i komad zadovoljiti dnevne potrebe
II. sastaviti se
1. sestaviti se
2. stakniti se
3. spahniti se
4. združiti se

sintetizá -éz vt. strniti, združiti, sintetizirati

sjedíniti sjèdīnīm (se) zediniti (se), združiti (se)

skòpčati -ām
1. zapeti: skopčati dugme, puce
2. speti, združiti, zvezati: skopčati jedan problem s drugim; to je skopčano s velikim žrtvama

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.