Franja

operatore m

1. vršilec, izvajalec

2. med. kirurg, zdravnik operater

3. operater; snemalec:
operatore televisivo, cinematografico televizijski, filmski snemalec

4. ekon.
operatore economico gospodarstvenik

5. ekst. delavec (na nekem področju):
operatore sanitario zdravstveni delavec
operatore sociale socialni delavec
operatore turistico turistični delavec
operatore carcerario evfemistično ječar

6. mat. operator

ophtalmologiste, -logue [-žist, -lɔg] masculin očesni zdravnik, oftalmolog

ophthalmologist [ɔfɵælmɔ́lədžist] samostalnik
oftalmolog, zdravnik za očesne bolezni

opthalmicus 3 (gr. ὀφϑαλμικός) očesen; subst. opthalmicus -ī, m očesni zdravnik, oftalmológ: Mart.

otoiatra m, f (m pl. -ri) med. ušesni zdravnik, zdravnica

otòlog m (gr.) otolog, zdravnik za ušesne bolezni

otólogo moški spol zdravnik za ušesne bolezni

oto-rhino-laryngologiste [-lɔžist] zdravnik specialist za bolezni ušes, nosu in grla (krajšava oto-rhino in O. R. L.)

otorinolaringoiatra m, f (m pl. -ri) med. zdravnik specialist za bolezni ušesa, nosa in grla; otorinolaringolog

Pädiater, der, (-s, -) Medizin pediater, otroški zdravnik

panel-doctor [pǽnəldɔktə] samostalnik
zdravnik bolniške blagajne

paramedic [pǽrəmedik] samostalnik
zdravnik padalec

pédiatre [pedjatrə] masculin otroški zdravnik

pediatrician [pi:diətríšən] samostalnik
pediater, otroški zdravnik

pedìjātar -tra m (gr.) pediater, zdravnik za otroške bolezni

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

phtisiologue [-lɔg] masculin zdravnik za pljučne bolezni (specialist)

potrero moški spol domače zdravnik za kilo

practicante moški spol praktikant; (lekarniški) pomočnik; pomožni zdravnik

practician [prǽktišən] samostalnik
izvrševalec, praktik, izkušen človek; poklicen zdravnik