-
відхили́ти -хилю́ док., odkloníti -klónim dov., zavréči -vŕžem dov., zavrníti -vŕnem dov.
-
заверну́ти -верну́ док., zavíti -víjem dov., zamótati -am dov., obrníti obŕnem dov., zavrníti -vŕnem dov.
-
отбрасывать, отбросить odmeta(va)ti, odvreči, proč metati; (pren.) zavračati, zavrniti; (voj.) odbi(ja)ti, odpravljati;
о. тень metati senco
-
отвергать, отвергнуть odklanjati, odkloniti, zavračati, zavrniti, zavreči, ovreči; izključiti
-
проваливать, провалить podirati, podreti, uničevati, uničiti; zavračati, zavrniti (predlog); valiti se mimo;
п. делю (po)kvariti zadevo;
п. на экзамене vreči pri izpitu;
проваливай отсюда! (vulg.) poberi se od tod!, izgini!;
п. организацию po nerodnosti izdati policiji organizacijo;
-
impuntare
A) v. intr. (pres. impunto)
1. spotakniti, spotikati se
2. pren. spotakniti, spotikati se v govoru, jecljati, zmotiti se
B) ➞ impuntarsi v. rifl. (pres. mi impunto)
1. trdovratno se upirati, upreti se; vztrajati, biti trmast:
quando si impunta, è terribile kadar je trmast, je grozen
2. trmasto zavrniti, zavračati:
impuntarsi a dire di no trmasto zanikati
-
nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)
1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quod … N., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. — Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.
2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.
Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. — Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.
-
nonsuit [nɔ́nsjú:t]
1. samostalnik
pravno zavrnitev tožbe (zaradi pomanjkanja dokazov)
2. prehodni glagol
zavrniti tožbo (postopek)
-
recūsābilis -e (recūsāre) nujno zavrnljiv (odklonljiv, nesprejemljiv), ki ga je treba zavrniti (odkloniti, odbiti, ne sprejeti, odreči): revelatio Tert.
-
rimbeccare
A) v. tr. (pres. rimbecco)
1. kljuvati, kavsati
2. pren. ostro zavrniti, zavračati:
rimbeccare la palla vrniti žogo
B) ➞ rimbeccarsi v. rifl. (pres. mi rimbecco)
1. kljuvati, kavsati se
2. pren. kavsati se
-
sdegnare
A) v. tr. (pres. sdegno)
1. odločno zavrniti, zavračati
2. ogorčiti
B) ➞ sdegnarsi v. rifl. (pres. mi sdegno) ujeziti se, pobesneti; biti ogorčen:
sdegnarsi con qcn., contro qcn. ujeziti se na koga
-
snub1 [snʌb]
1. samostalnik
oster ukor, graja; osorna zavrnitev
to give s.o. a snub grobo, surovo koga zavrniti
to meet with a snub biti na kratko odpravljen (zavrnjen)
2. prehodni glagol
ostro ukoriti, (po)grajati, ozmerjati; osorno zavrniti, otresti se (koga), nahruliti (koga) s prezirljivimi besedami; hladno ravnati (s kom), (raz)žaliti, ne pozdraviti (koga)
navtika ustaviti (zlasti čoln) s pomočjo vrvi
to snub s.o. into silence utišati koga
-
одёргивать, одёрнуть popravljati si, popraviti si (obleko s tem; da jo potegneš v pravo lego); (pren.) (po)svariti koga, zavrniti koga
-
abblitzen figurativ opleti, jemanden abblitzen lassen zavrniti (koga)
-
Abfuhr, die, (-, -en)
1. odvoz, odvažanje; odstranitev, odstranjevanje, von Wassern: izpust, izpuščanje
2. (Abweisung) (rezka) zavrnitev, jemandem eine Abfuhr erteilen (rezko) zavrniti (koga)
-
abschlägig negativen, odklonilen; abschlägig bescheiden zavrniti (prošnjo)
-
absoluta ženski spol
dar la absoluta (fam) komu košarico dati, zavrniti koga
tomar la absoluta (voj) slovo vzeti, posloviti se
-
ajourner [ažurne] verbe transitif odgoditi, preložiti; juridique pozvati pred sodišče
ajourner les élections, les négociations odgoditi volitve, pogajanja
ajourner un candidat odkloniti, zavrniti, reprobirati kandidata
être ajourné biti odklonjen (pri izpitu)
liste féminin des candidats ajournés seznam odklonjenih kadidatov
-
a límine adv. lat. knjiž. (kratko malo) subito, seduta stante, all'istante:
a limine zavrniti prošnjo respingere la domanda all'istante
-
alkotest samostalnik1. (postopek) ▸
alkoholteszt-vizsgálat, szondázásodkloniti alkotest ▸ elutasítja az alkoholteszt-vizsgálatot, visszautasítja az alkoholszondás vizsgálatot
zavrniti alkotest ▸ elutasítja a szondázást
Ker je odklonil alkotest, so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. ▸ Mivel visszautasította az alkoholszondás vizsgálatot, ideiglenesen elvették a jogosítványát, és eltiltották a további vezetéstől.
2. (naprava) ▸
alkoholszonda, alkoholteszterelektronski alkotest ▸ elektronikus alkoholszonda
Povezane iztočnice: alkotest za enkratno uporabo