Franja

spiritedness [spíritidnis] samostalnik
živost, živahnost; pogum, energija

low-spiritedness pobitost, potrtost, deprimiranost, malodušnost
narrow-spiritedness ozkosrčnost
public-spiritedness duh (zavest) skupnosti

stanovsk|i (-a, -o) ständisch (deželno landständisch); Standes- (privilegij das Standesprivileg, tovariš der Standesgenosse, dolžnost die Standespflicht, domišljavost der Standesdünkel, država der Standesstaat, organizacija die Standesorganisation, pripadnost die Standeszugehörigkeit, razlika der Standesunterschied, zavest das [Standesbewußtsein] Standesbewusstsein)
stanovska zbornica die Ständekammer
zaradi stanovskih ozirov aus Standesrücksichten
s stanovsko zavestjo [standesbewußt] standesbewusst
stanovsko poklicen berufsständisch
stanovsko zastopstvo die Standesvertretung
stanovsko združenje die Standesvereinigung

stanóvski

stanóvska zavest pride of rank, (francosko) esprit de corps

stanóvski corporatif, professionnel

stanovska država État corporatif
stanovski tovariš égal moški spol, familiarno, figurativno pair moški spol
naši stanovski tovariši nos égaux, nos pareils
stanovska zavest conscience ženski spol de son rang (ali de classe)

ultrīx -īcis, f (ultor) maščevalka, kaznovalka, starejše osvetníca; z objektnim gen.: civitatis Ci., facinorum Amm.; večinoma atrib. adj. maščevalna, maščujoča (se), kaznujoča: Dirae V. = deae Lucan., Sen. tr., Furiae Cl., curae V. pekoča vest, težeča vest (po storjenem zločinu), težeča zavest o krivdi, flamma V. goreča maščevalnost, undae O., poenae Ambr., hora Sil.; v pl. n.: ultricia tela Stat., ultricia bella Sil.

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

vžgáti² (vžgèm) | vžígati (-am)

A) perf., imperf. marchiare, imprimere il marchio (col ferro rovente):
vžgati znamenje v kožo imprimere il marchio nella pelle

B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl. imprimersi:
podoba se mu je vžgala v zavest l'immagine gli si impresse nella coscienza

zabi|ti¹ (-jem) žebelj: einschlagen, eintreiben, einhämmern, z žebljem: einnageln, annageln, nageln, zunageln, zuschlagen; z več udarci: festklopfen; kol v zemljo: einrammen, rammen in
figurativno zabiti klin med einen Keil treiben in/zwischen
zabiti v zavest ins [Bewußtsein] Bewusstsein hämmern
zabiti gol šport ein Tor schießen

zgodovinsk|i (-a, -o) historisch; geschichtlich (deželno landesgeschichtlich, literarno literaturgeschichtlich, znanstveno wissenschaftsgeschichtlich); Geschichts- (prikaz die Geschichtsdarstellung, roman der Geschichtsroman, drama das Geschichtsdrama, zavest das [Geschichtsbewußtsein] Geschichtsbewusstsein, znanost die Geschichtswissenschaft, delo das Geschichtswerk, raziskovanje die Geschichtsforschung)

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

ᾰ̓γείρω [Et. iz ἀ-γέρ-jω, koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pregršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: ἀγορά, ἄγυρις, ἀγύρτης. – Obl. fut. ἀγερῶ, aor. ἤγειρα, cj. -ομεν, med. ἠγειράμην (ep. ἀγ-); aor. 2. med. ep. ἀγερόμην (sink. ἠγρόμην, ἤγρετο, inf. ἀγερέσθαι, pt. ἀγρόμενος); pf. pass. ἀγήγερμαι (3. pl. plpf. ἀγηγέρατο); aor. pass. ἠγέρθην, ep. 3. pl. ἤγερθεν in ἄγερθεν]. 1. act. zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, θυμὸς ἐς φρένα ἀγέρθη zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim; b) = pass.; ἀγρόμενος zbran, σύες svinjske črede.

ἀπ-αΐσσω ep. poet. = ἀπ-ᾴσσω [aor. ἀπῇξα] skočim s česa τινός, odletim, odhitim, oddaljim se, zaidem; γνώμης izgubim zavest.

ἀφ-ίστημι, ion. ἀπ-ίστημι [fut. ἀποστήσω, aor. ἀπέστησα, pass. ἀπεστάθην; med. fut. ἀποστήσομαι, aor. ἀπέστην, pf. ἀφέστηκα, fut. 3 ἀφεστήξω, adi. verb. ἀποστατέον; ep. pf. opt. ἀφεσταίη, pt. ἀφεσταότες; ion. pf. ἀπέστηκα, pt. ἀπεστεῶτες, plpf. ἀπέστασαν] I. trans. 1. act. in pass. a) proč, v stran postavim, odstavim ἄρχοντα, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč τὸ ἀσθενέστατον; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu τινά τινος, ἀπό τινος, odtujim, πρὸς ἐμαυτόν spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim τὰς τῶν πολεμίων ἐπιβουλάς. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, χρεῖος dolg povrnem. II. intr. 1. proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se ἀπό τινος NT, izognem se ἔκ τινος, κινδύνου, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, τινός εἰς, πρός τινα od koga h komu, ἀφίσταμαι εἰς χωρίον uskočim v trdnjavo, ἀφεστώς odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam τινός, izgubim, φρενῶν zavest ali pogum.

ἄ-φρων 2 (φρονέω) nezavesten, neumen, nespameten, nezmiseln, blazen; ἄφρων γίγνομαι izgubim zavest, ὁ ἄφρων gumpec, τὸ ἄφρον = ἀφροσύνη. – adv. ἀφρόνως.

ἐξ-ανίστημι I. trans. storim, da kdo vstane ali odide, postavljam na noge, obujam θανόντας, pre-, izpodim iz česa, pre-, izženem τινά τινος, πόλιν (izženem prebivalce in) opustošim, razdenem, σπέρμα obudim zarod NT. II. intr. [aor. ἐξανέστην, pf. ἐξανέστηκα] 1. vstanem, vzdignem se; odrinem, izselim se; vstanem in se odpravim kam δεῦρο ἐξαναστῶμεν εἰς τὴν αὐλήν; planem iz zasede. 2. opustošim se, izgnan sem, izpodi me kdo iz dežele. 3. izgubim vsled jeze zavest, razsrdim se, ὀργῇ jeza me zmeša.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

συνείδησις, εως, ἡ sovednost, svest, zavest, uverjenje, vest NT.