Franja

civile

A) agg.

1. civilen; državljanski; občanski:
letteratura civile angažirana literatura
diritto civile pravo civilno pravo
diritti civili državljanske pravice
stato civile osebni podatki, zakonski stan
ufficio di stato civile, stato civile, ufficio civile matični urad
guerra civile državljanska vojna

2. civilen:
matrimonio civile civilna poroka
abito civile civilna obleka

3. civiliziran:
il fatto ha indignato tutto il mondo civile dogodek je ogorčil ves civilizirani svet

4. olikan, uglajen, spodoben; prijazen:
ricevere un'accoglienza civile biti prijazno sprejet

B) m

1. civilist, civil

2. južnoital. plemenitaš; bogat meščan

coniciō (v najboljših rok. in izdajah tudi coiciō) -ere -iēcī -iectum (cum in iaciō)

I. (z ohranjenim pomenom predloga)

1. skupaj vreči (metati), zmeta(va)ti, skupaj spraviti (spravljati), znositi (znašati): O., Lucr., Quinti fratris domus … inflammata iussu Clodii … coniectis ignibus Ci. ep., quae (tecta) coniectis celeriter stramentis … erant inaedificata Hirt., frondem ac virgulta facesque coniciunt V., ligna celeriter exstruunt facesque virgultorum coniciunt L. Kje? (redk. z in in abl.): sarcinas in medio c. L.; nav. kam? s praep.: c. pallium (palliolum) in collum Pl. vreči si prek pleč, sortes in hydriam (tudi le conicere sortes) Ci., c. nomina in urnam L., Plin. iun., imperavit serpentes vivas in vasa fictilia conici N., repente in naves vasa fictilia conici coepta sunt N., c. vim lignorum ardentem in flumen V., purpureas super (sc. membra) vestes … coniciunt V., in medium … conice saxa V., c. sarcinas in medium ali in unum (na kup) L.; prolept.: c. sarcinas utrimque in acervum ali arma lecta in acervum L. na kup zmetati, aggerem in munitionem C. nasuti; pesn. z dat.: igni galeas c. V.

2. occ. (kopja, puščice idr.) zmeta(va)ti, lučati, spustiti (spuščati): tela undique in unum hostem L., milia sagittarum circiter triginta in castellum C., iacula plurima in equos virosque L., tela in regem Cu., tela intra vallum C.

3. pren. (iz zbranih znakov, podatkov skupaj spraviti) = domnevati, uganiti, ugibati, posne(ma)ti, soditi, sklepati: conicito cetera, quid ego ex hac inopia nunc capiam Ter., quae tempestas impendeat, vates melius coniciet Ci., de futuris callidissime coniciebat N., ex quo omnes coniecerant eum regnum ei commisisse N., belle coniecta, male coniecta Ci., N. pristojne, nepristojne domneve; occ. razložiti (razlagati), prerokovati, vedeževati: somnium Pl., o praeclare coniectum … omen! Ci., bene qui coniciet, vatem hunc perhibebo optimum Ci. poet. —

II.

1. (z oslabljenim pomenom predloga in prevladujočim pomenom smeri) vreči (metati) kam, na kaj, v kaj, proti komu ali čemu, tja, komu ali čemu: aliquem in ignem Pl., aliquem vivum in flammam Auct. b. Afr., interfectum in plaustrum Ci., ignem in obiectam saepem L., funereum torrem medios coniecit in ignes O., c. in sortem provincias L. žrebati za province, nomen in urnam Sen. ph.; redk. z in in abl.: in Caesaris piscinis … coniectum piscem … expirasse scribit Annaeus Seneca Plin.; brez določene smeri: c. sortem Ci. žrebati; od tod: c. aliquem in sortem = c. alicuius sortem Ci. dati komu žrebati (za kaj); pren.: cum in me flamma illorum temporum coniciebatur Ci., tantam pecuniam c. in propylaea Ci. potrošiti za …, tako tudi: HS millies in culinam c. Sen. ph.; pesn. z dat.: huic dea unum anguem conicit V., spolia occisis derepta Latinis coniciunt igni (v ogenj) V., coniecta vincula collo O.

2. (metala) kam metati, zagnati, zadegati, zalučati, spustiti (spuščati): tela in eos (insidiatores) coniecit N., c. lapides telaque in nostros C., pila in hostes C., trabem in hostem O., iaculum inter ilia coniectum O.; brez določene smeri: c. eminus hastam V., hastas V., Val. Fl., telum sine ictu, iaculum, sagittam V., venabula manibus coniecta Cymeli O.; occ. (kako bodalo) kam zasaditi, zabosti: interfectus est … gladio in os adversum coniecto C., cultrosque in guttura velleris atri conicit O., coniectum in gutture ferrum O., saniem coniecto emittite ferro O.; pren. obrniti (obračati), nameriti (namerjati) kaj na koga, naperiti (naperjati) kaj zoper koga, vreči, zvrniti (zvračati) kaj na koga: c. oculos in aliquem Ci., coniectis oculis Ci. ali coniectis in eum oculis T. z vanj uprtimi očmi, quotiens oculos coniecit in hostem V., petitiones ita coniectae, ut vitari non possint Ci., c. maledicta in eius vitam Ci., omnia crimina in alicuius nimiam diligentiam Ci., eius rei culpam in multitudinem coniecerunt C., in unum vigilem culpam c. L.; pesn. z dat.: querelas absenti c. Tib.

3.
a) koga ali kaj kam vreči, spraviti (spravljati), vzeti, jemati, da(ja)ti, vtakniti (vtikati), postaviti (postavljati), peljati, odvesti, odvesti dati, pognati (poganjati), (za)poditi; z množinskimi in kolekt. obj. (v takih zvezah se še kaže moč predloga cum — con): Lucr., mulieres in eum locum coniecisse C. da so skupaj spravili, auxiliis in mediam aciem coniectis C. skupaj postavivši, hostem (hostes, auxilia regis) in fugam c. C. v beg zapoditi, exercitum in angustias Cu.; z edninskimi obj.: parricidam in culleum Ci. vtakniti, aliquem in catenas C. v spone dati, aliquem in vincula Ci., N., C. ali in carcerem Ci., Suet., Iust. ali in lautumias Ci. ali in custodiam N. v ječo pahniti, servos in arcas Ci. v celice zapreti, aliquem in eculeum Ci. na natezalnico dati, aliquem in medium Ci. koga (pri hoji) v sredo vzeti, novercam in alteram navem Sen. rh.; cum haec navis … vi tempestatis in portum coniecta sit Ci. je bila vržena (zanesena), toda: naves in noctem coniectae C. ki so prišle v noč, ki jih je prehitela noč, ki so zakasnile; pren.: id sub legis superbissime vincula conicitis L. — Pogosto refl. = hitro kam spraviti (spravljati) se, poda(ja)ti se, planiti, udariti, ubežati, zbežati, zateči se: quin, pedes, in curriculum vos conicitis? Pl., c. se intro Ter., se in pedes Ter. pobrati jo, odriniti, se in scalas tabernae librariae Ci., se in mirificam latebram (pri razgovoru) Ci., se in fugam Ci. spustiti se v beg, se in signa manipulosque C. krdeloma ubežati, cum regis filiā se in sacrarium coniecit N., plerique ex fuga se in templum Minervae coniecerant N., se in paludem c. L., huc sese trepida Aeneae fugientis imago conicit in latebras V.; pren.: c. se mente ac voluntate in versum Ci. posvetiti se pesništvu.
b) kaj kam vtakniti (vtikati), da(ja)ti, vde(va)ti, nali(va)ti, vli(va)ti: libellus in epistulam coniectus Ci. ep. priložena pismu, fasciculus, quo illam epistulam conieceram Ci. ep., c. digitos pollices linteolis involutos in os aegri, medicamentum in calamum scriptorum, linamentum ardens in aëneam cucurbitulam, acum in ignem, filum in acum, super eminentem carnem exedentia medicamenta Cels., laureum oleum coniecisse (sc. in aurem) abunde est Cels.; z dat.: c. cinerem dentibus exesis, lupinum frutectoso solo Plin.

4. pren.
a) koga ali kaj v kako stanje, v kak položaj, čas, oddelek spraviti (spravljati), postaviti (postavljati): aliquem ex tranquilissima re in nuptias Ter. spraviti v zakonski jarem, aliquem in laetitiam frustra Ter., in quod me malum conieci? Ter., c. rem publicam in perturbationes Ci. ep., aliquem ex occultis insidiis ad apertum latrocinium Ci. prisiliti, hostes in metum, in terrorem L. ali animos in terrorem Auct. b. Afr. v strah spraviti, animus … ad alias animalium formas coniectus Sen. ph. prestavljen v …; aliquem in breve tempus Ter. omejiti na kratek čas, se in noctem Ci. = ob zavetju noči urno odpotovati, proelium in noctem Auct. b. Afr. v noč raztegniti, haec tempora, on quae testis crimen conicit L. postavi; nulli conicientur in ullum ordinem (iudicum), nulli eximentur Ci., c. forensem turbam in quattuor tribus L., in unam tribum omnes qui … L.
b) α) pismeno kaj kam spraviti (spravljati), spreje(ma)ti, kje namestiti (nameščati): legem in decimam tabulam, haec verba in interdictum Ci., plura in eandem epistulam Ci. ep. β) ustno kaj razložiti (razlagati), kaj izustiti, obravnavati, razpravljati: causam in comitio aut in foro ante meridiem Tab. XII ap. Corn., causam ad aliquem, verba inter se acrius Afr. ap. Non., is cum filio coiecerat nescio quid de ratiuncula Afr. ap. Non., c. aliquid Luc. ap. Non.

Opomba: Star. coniēxit = coniecerit: Pl.

cōppia f

1. par:
coppia di sposi zakonski par
coppia di cavalli par konj
a coppia, in coppia v dvoje, v paru

2. šport dvojica

debáta debate; discussion

odgoditi debáto (do) to adjourn a debate (till)
spustiti se v debáto to enter into (ali upon) a discussion
udeležiti se debáte to take part in a discussion
zavlačevati debáto to protract a debate, (v parlamentu) to filibuster
to vprašanje je še v debáti this question is under discussion
zakonski osnutek bo prišel v debáto jutri the bill will come up (ali will be debated ali will be taken up) tomorrow

decrēto m

1. pravo odlok, odločba, dekret:
decreto ministeriale ministrski odlok
decreto legge zakonski dekret

2. pren. (višja) volja:
i decreti della Provvidenza božja volja

decreto moški spol odlok, odločba, dekret

decreto -ley zakonski odlok

dirimēnte agg. pravo razveljavljen:
impedimento matrimoniale dirimente zakonski zadržek

discussion [disküsjɔ̃] féminin razpravljanje, razprava (sur, de quelque chose o čem), pretresanje, obravnavanje, diskusija; prerekanje, prepir

discussion d'intérêt konflikt interesov
discussion de ménage zakonski prepir
discussion d'un projet de loi obravnavanje zakonskega načrta
sans division ni discussion solidarno
mettre en discussion prinesti, spraviti v diskusijo
cela est sujet à discussion o tem bi se dalo govoriti, to je sporno
la discussion porte, roule sur ... diskusija se vrti okoli ...
déclencher, ouvrir, soulever une discussion sprožiti, začeti diskusijo
obéissez et pas de discussion! ubogajte in konec debate!
prendre part à la discussion udeležiti se diskusije
soutenir un point de vue lors de la discussion v diskusiji podpirati neko stališče
nous avons eu ensemble une violente discussion hudó smo se prerekali med seboj
de la discussion jaillit la lumière (proverbe) le z izmenjavo idej, vidikov pridemo do resnice

discutere^* v. tr. (pres. discuto)

1. razpravljati, pretresati, diskutirati:
discutere una proposta di legge pretresati zakonski predlog, razpravljati o zakonskem predlogu

2. (contestare) zanikati, ne priznavati:
discutere sul prezzo pogajati se o ceni, barantati
non lo discuto o tem ne dvomim

3. prerekati se, pričkati se:
finiscila di discutere nehaj s prerekanjem!

disegno m

1. risba; risanje; načrt:
disegno a pastello pastelna risba, pastel
disegno animato film risanka
scuola di disegno risarska šola

2. pren. (abbozzo) načrt, osnutek

3. namen, namera, načrt:
colorire un disegno pren. izpeljati načrt
far disegno su qcn. računati na koga
disegno di legge pravo zakonski načrt

diskúsija discussion; debate

zakonski osnutek bo prišel v diskúsijo jutri the bill will come up (ali will be debated) tomorrow
po dolgi diskúsiji after a long debate
pred publiko organizirana diskúsija panel discussion
odpreti (zapreti) diskúsijo to open (to close) a discussion

dispute [dispüt] féminin prerekanje, pričkanje; prepir, spor; ostra, živahna diskusija

dispute d'amoureux, de ménage prepir zaljubljencev, zakonski prepir
dispute de mots prepir za besede
hors dispute nesporen
chercher dispute à quelqu'un iskati, začeti prepir s kom
être en dispute avec quelqu'un prepirati se s kom
inciter à la dispute spodbujati, ščuvati k prepiru, razdoru

dissuāsiō -ōnis, f (dissuādēre) odsvetovanje: Corn., in dissuasione rogationis eius Ci. v govoru zoper njegov zakonski nasvet; v pl.: Sen. ph.

Domidūcus -ī, m in Dōmidūca -ae, f (domus in dūcere) nevesto domov spremljajoči, domov spremljajoča, vzdevek Jupitra in Junone, ki kot zakonski božanstvi spremljata nevesto do moževega doma: Aug., M.

drúg (-a) m

1. star. compagno, amico

2. (družabnik) socio

3. knjiž. compagno (con cui si convive):
zakonski drug marito

4. etn. testimonio di nozze

5. cerimoniere (nella prima messa)

enfant [ɑ̃fɑ̃] masculin, féminin otrok; fantek, dekletce; potomec; figuré, familier naivna oseba; figuré rezultat, produkt

les enfants d'Apollon pesniki
enfant d'amour nezakonski otrok
enfant adoptif adoptiran otrok
enfant de la balle otrok, vzgojen v očetovem poklicu (zlasti igralskem)
enfant conçu (juridique) telesni plod
enfant de chœur ministrant; figuré naivnež
enfant gâté razvajen otrok, razvajenček, miljenček, pestovanec; figuré ljubljenec
enfant légitime zakonski otrok
enfant né pendant la guerre vojni otrok
enfants pluriel jumeaux dvojčka
enfant du premier lit otrok iz prvega zakona
enfant au maillot dete v povojih
enfants pluriel de Marie (religion) dekliška Marijina kongregacija
enfant à la mamelle dojenček
enfant naturel nezakonski otrok
enfant prodige čudežni otrok
l'enfant prodigue (religion) izgubljeni sin
enfant terrible jezikav, blebetav, preglasen, »gr

estate [istéit] samostalnik
arhaično stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masa

pogovorno fourth estate tisk
estate agent posredovalec za nakup in prodajo zemljišč
building estate parcela
estate car avto s sedeži za potnike in večjim prostorom za prtljago
personal estate premičnine
real estate nepremičnine
the holy estate of matrimony sveti zakonski stan
owner of large estates veleposestnik

formulare v. tr. (pres. fōrmulo)

1. izoblikovati, formulirati:
formulare una proposta di legge formulirati zakonski predlog

2. izreči, izraziti:
formulare un giudizio, un augurio izreči sodbo, željo

foyer [fwaje] masculin ognjišče, figuré dom, družina; médecine žarišče; physique gorišče; figuré središče; théâtre foyer; pluriel domovina

femme féminin au foyer gospodinja; žena, ki ni v službi
distance féminin du foyer (optique) goriščna razdalja
foyer domestique domače ognjišče, gospodinjstvo
foyer du soldat dvorana v vojašnici za razvedrilo vojakov
foyer d'étudiants študentovski dom
foyer d'incendie žarišče, središče požara
foyer de troubles (politique) žarišče nemirov
fonder un foyer ustanoviti (si) družino, dom
quitter le foyer conjugal zapustiti dom
rentrer, retourner dans ses foyers vrniti se domov (npr. iz vojaške službe)
jeune foyer mlad zakonski pat

fruto moški spol sad, sadež; donos, dohodek, dobiček, prid, prednost

fruto de bendición zakonski otrok
dar (llevar) fruto donašati sadove, obroditi, korist prinašati
sacar fruto koristiti, imeti korist (od)
frutos coloniales kolonialno blago
frutos en especie naturalije
frutos del mediodía južno sadje