Franja

descaminar v zmoto zavajati; zvoditi

descaminarse zaiti, zabloditi

descarriar (pres: -ío) v zmoto zavajati; zvoditi

descarriarse zabloditi, zaiti

desorientar dezorientirati, zmesti

desorientarse zaiti, zabloditi

desviar (pres: -ío) odvrniti (od), na stran pota zapeljati; pregnati, preplašiti; na stran zaviti

desviar una cuestión izogniti se vprašanju
desviarse izgubiti se, oddaljiti se, izogniti se, na stranpota zaiti

dévoyer [devwaje] verbe transitif zavesti, speljati na krivo pot, zapeljati, spriditi, zvoditi

se dévoyer zaiti na stranska pota, zabloditi

digression [-grɛsjɔ̃] féminin digresija, oddaljitev od predmeta (v govoru ali pisanju); odmik, astronomie odklon

tomber, se perdre dans des digressions zaiti v digresije

distrahō -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

1. narazen vleči (trgati), raztrga(va)ti, trgati, (na silo) razstaviti, razdreti: Lucr., C., d. aliquem equis Varr. fr., corpus … , quod dirimi distrahive non possit Ci., iam corpus distrahendum dabis L., turbatis distractus equis (Hippolytus) V., distracta in diversum actis curribus membra Sen. ph., quadrigis religari et in diversa distrahi Aur. razčetverjen biti, vallum distrahere et dirripere L., d. saxa Sen. ph. razgnati; pesn. (zevgma): d. (alicui) comam … , lumina … , genas O., razmršiti lase … , razpraskati oči … , razmrcvariti lica; pren.: haud fallebat Tiberium moles cognitionis quāque ipse famā distraheretur T. kako ga obrekujejo.

2. occ.
a) raztegniti (raztezati), razširiti (razširjati), osamiti (osamljati), (raz)deliti, razkropiti: turmas T., Caecinam cum quadraginta cohortibus Romanis distrahendo hosti … misit T., familiarissimos fuga distraxit Ci., d. hostem Fl., populus Romanus per diversa terrarum distractus Fl.; med.: Pompeius suis praedixerat, ut Caesaris impetum exciperent neve se loco moverent aciemque eius distrahi paterentur C., Euphrates distrahitur ad rigua, in paludes Plin. se deli, se razteka.
b) narazen spraviti, (raz)ločiti: non prius distracti sunt (pugnantes), quam alterum anima relinqueret N.
c) koga imetje razsipati, razmeta(va)ti, zapravljati: quom absenti hic tua res distrahitur tibi Pl., non hercle minus distrahitur cito Pl.
č) drž.pr. (posamično) (raz)prodajati, s prodajo razkosati, na dražbi proda(ja)ti: dividant … distrahant Luc. ap. Non., quanto quis obaeratior, aegrius distrahebant (agros) T., coëmendo quaedam, tantum ut pluris postea distraheret Suet., d. bona Gell., merces Iust., modico (za zmerno ceno), viliori, vilissimo d. aliquid Icti.
d) gram. med dvema besedama (v verzu) zev (hiatus) dopuščati, dve besedi z zevom izgovarjati: voces Ci.

3. pren.
a) zveze razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), ukiniti, razpustiti, razgnati: amorem Ter., quae sententia omnem societatem distrahit civitatis Ci., haec naturā cohaerentia distraxerunt Ci., d. concilium Boeotorum L., societatem cum aliquo Sen. rh., collegia (zadruge) Sen. ph.; occ. (osebe) razdvojiti (razdvajati), spreti; v pass. razdvojiti se, spreti se: distrahi cum filio Ci., Pompeium et Caesarem perfidiā hominum distractos (sprta) rursus in pristinam concordiam reducas Balbus in Ci. ep.
b) kaj ubraniti, preprečiti, brezuspešno narediti: subicitur etiam L. Metellus, … qui hanc rem distrahat C.
c) prepire poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), spraviti (spravljati): controversias Ci., Suet.
č) na razne strani vleči (nagibati): feror, differor, distrahor Pl., obsessos hinc fides, inde egestas inter decus ac flagitium distrahebant T. tu je bilo pomanjkanje vzrok, da so … omahovali med … , cum Tiberium anceps cura distrahere, vine militum servum suum coërceret, an … T. ko je … nagibala sem in tja; v pass. tudi = omahovati, kolebati: in deliberando animus in contrarias sententias distrahitur Ci., cum Tiridates … distrahi consiliis, iret contra an … T., in subtilitatem inutilem distrahi Sen. ph. izgubljati se v nepotrebne malenkosti; distrahi (abs.) Ci. v dvome zaiti; v pomenu vznemiriti (vznemirjati): distrahi litibus, ancipiti contentione Ci., multiformibus curis Amm.; v pomenu raztrositi, razcepiti (razcepljati): eius (oratoris) industiam in plura studia distrahere Ci., d. rem publicam L., T., si matrimonium Liviae velut in partes domum Caesarum distraxisset T.

4. odtrg(ov)ati, iztrg(ov)ati, odtegniti (odtegovati), odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), na silo ločiti: d. aliquem a complexu suorum Ci., qui a me mei servatorem capitis … distrahat Ci., ab eis membra citius distrahi posse Ci., illam a me distrahit necessitas Ter., d. socium a rege, socius a me distractus Ci.; med. odtrgati se, ločiti se: non potui ab illo tam cito distrahi Sen. rh., ne vi distrahitur anima a corpore Sen. ph.;
a) pren. ut enim sapientiam, temperantiam, fortitudinem copulatas esse docui cum voluptate, ut ab ea nullo modo nec divelli nec distrahi possint, sic … Ci.
b) occ. koga komu odtujiti (odtujevati): quid ego illum ab eo distrahere conarer? Ci. — Od tod adj. pt. pf. distrāctus (distrăctus) 3 razdeljen, raztresen: divisior inter se ac distractior actus Lucr.; pren. zaposlen: tamquam distractissimus ille tantorum onerum mole Vell. vsestransko zaposlen.

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

drúžba society; company; (povabljena) party; social gathering

komunistična drúžba communist society; (sloj) set, gang; (igralska) troupe; trgovina company, partnership; (združenje) union
delniška drúžba jointstock company
komanditna drúžba limited partnership
kreditna drúžba loan-society
drúžba z omejeno zavezo limited (liability) company (krajšava: Ltd); ZDA incorporated company (krajšava: Inc)
trgovska drúžba trading company
registrirana drúžba registered (ZDA incorporated) company
Kraljevska Družba (= akademija znanosti) the Royal Society
zavarovalna drúžba insurance company
splošno koristna drúžba non-profitmaking (ZDA nonprofit) company
elitna, odlična drúžba fashionable society
meščanska drúžba civil society
večerna drúžba evening party
visoka drúžba high society
zaključena drúžba private party
naše dolžnosti do drúžbe our duties towards society
moška (ženska) drúžba stag (hen) party
družiti se s slabo drúžbo to associate with (ali to keep) bad company
rad imeti drúžbo, rad biti v drúžbi to be fond of company
iti, hoditi v drúžbo to go into society
nisem rad v njihovi drúžbi I don't like to be in their company
izogibati se drúžbe to avoid society, to shun company; to lead a retired life, to keep oneself aloof (from company)
delati komu drúžbo to keep company with someone, to share someone's company
biti v drúžbi z to be in company with
dobro se počutim v njihovi drúžbi I feel at ease in their company
ustanoviti drúžbo to set up a company
razpustiti drúžbo to dissolve a partnership, to wind up a company
zahajati mnogo v drúžbo to get around (ali about)
zaiti v slabo drúžbo to get into bad company, to get in with a rotten set, to be thrown together with bad companions
njegove drúžbe je človek hitro sit a little of his company goes a long way

égarer [egare] verbe transitif zavesti na napačno pot, zapeljati; zbegati, zmesti; založiti (izgubiti)

s'égarer zaiti, zabloditi, izgubiti se, zgrešiti pot; zaiti na stranska, kriva pota; figuré zmedeno govoriti, motiti se, postati zmeden, zmesti se
j'ai égaré mon stylo založil sem (nekam) svoje nalivno pero
cette lecture égare les jeunes gens to čtivo kvari mladino

encanailler [ɑ̃kanaje] verbe transitif ponižati

s'encanailler zaiti v slabo družbo, družiti se s sodrgo; propasti, propadati

engrenage [ɑ̃grənaž] masculin sistem zobatih koles in njihov medsebojni pogon; prestava; figuré povezanost okoliščin

train masculin d'engrenage gonilno kolesje
l'engrenage de la violence nasilje za nasiljem
être pris dans l'engrenage (d'une passion) (figuré) zaiti v kolesje (strasti)
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) opeči si prste

exposer [ɛkspoze] verbe transitif izložiti, razstaviti; izpostaviti; razložiti, predstaviti (dejstva); razvijati (načrt, misli); prinesti (dokaz); photographie osvetliti; dati (mrliča) na mrtvaški oder; postaviti na kocko (življenje, premoženje), privesti v nevarnost; osramotiti, kompromitirati

s'exposer izpostavljati se; podati se, zaiti v nevarnost; kompromitirati se, osramotiti se
exposer quelque chose dans une vitrine razstaviti kaj v izložbenem oknu
exposer au mur obesiti na steno
exposer à un péril, à un danger izpostaviti nevarnosti
exposer au soleil, à l'air sončiti (perilo), prezračiti (obleke)
s'exposer à la tentation priti v skušnjavo
exposer en vente ponuditi v prodajo
s'exposer à perdre la vie podati se v življenjsko nevarnost

extraviar (pres: -ío) speljati s poti, založiti, na stran dati

extraviarse izgubiti se, zaiti, zaiti na stranska pota
con los ojos extraviados z izgubljenim pogledom

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

festfahren^*: sich festfahren obtičati; figurativ zaiti v slepo ulico, zaribati se

festrennen^*: sich festrennen figurativ zaleteti se, zaplezati se (zaiti v slepo ulico)

fourvoyer [-waje] verbe transitif speljati (na napačno pot, v zablodo)

se fourvoyer iti po napačni poti, zabloditi, zaiti (dans v), zgrešti pot, figuré izgubiti se
le guide a fourvoyé les touristes vodnik je peljal turiste po napačni poti
les mauvais exemples fourvoient les jeunes gens slabi zgledi zapeljejo mlade ljudi na slaba pota

globína depth; deepness; figurativno profundity, profoundness

iz globíne mojega srca from the bottom of my heart
globína reke, jame the depth of a river, of a cave
globína vode the depth of water
merjenje globíne measuring of depth
prodor v globíno vojska penetration in depth
(iz)meriti globíno to fathom
zaiti v preveliko globíno to go (ali to get) out of one's depth, to go in too deep

guêpier [gɛpje] masculin osje gnezdo, osir, osišče; osar (ptič)

donner, tomber, se fourrer dans un guêpier dregniti v osje gnezdo, figuré zaiti v težaven položaj
marcher sur un guêpier stopiti na osje gnezdo