Franja

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

ἥρως, ωος, ὁ 1. heroj, junak. 2. polbog, zaščitnik. 3. ἥρωες duše umrlih.

ἱκετηρία, ἡ (sc. ἐλαία ali κλάδος) ion. -ίη 1. a) oljčna ali lovorova vejica onih, ki prosijo pomoči; τίθημι παρά τινι prosim koga pomoči; b) NT ponižna prošnja, molitev. 2. zaščitnik ponižno prosečih; Ζεύς pridevek Zevsa, kot zaščitnika prosečih varstva.

κηδεμών, όνος, ὁ (κήδομαι) 1. oskrbnik, zaščitnik, priporočnik, usmiljen prijatelj; δίχα κηδεμόνων brez prijazne oskrbe; τοῦδε γὰρ σὺ κηδεμών saj za tega ti skrbiš (t. j. saj se po njem ravnaš). 2. grobar. 3. sorodnik, zet Evr. Med. 990.

κτήσιος 3 (κτῆσις) kar spada k posestvu (imetju), βοτόν ovca iz lastnega hleva, Ζεύς zaščitnik hiše in premoženja.

ξένιος 3 in 2, ion. ξείνιος in ξεινήιος 3 (ξένος) gostoljuben τράπεζα, gostinski, Ζεὺς ξένιος zaščitnik gostov in tujcev; subst. τὸ ξένιον, nav. pl. dar gostu, gostinski dar, pogostitev, καλέω ἐπὶ τὰ ξένια vabim na gostijo, ἐπὶ ξείνια παραλαμβάνω τινά sprejmem koga kot gosta.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

ὅρκιος 3 1. zaprisežen, pod prisego λέγω, po prisegi zavezan. 2. zaščitnik prisege Ζεύς.

οὖρος², ὁ (gl. ὄρομαι, ὁράω) ep. čuvaj, stražnik, branitelj, zaščitnik.

πολιοῦχος 2 (πόλις, ἔχω) ion. zaščitnik, (-ica) mesta; pridevek bogov, posebno Atene.

προστάτης, ου, ὁ, fem. προστάτις, ιδος (προ-ίσταμαι) 1. vojak, ki stoji spredaj, prednjik; pl. prva vrsta. 2. poet. kdor stoji pred oltarjem, pribežnik, varovanec τοῦ θεοῦ. 3. zaščitnik, branitelj, rešitelj, NT προστάτις pomočnica. 4. predstojnik, glavar, vodnik, nadzornik; pos. a) τῶν Ἑλλήνων država, ki je imela vrhovno vodstvo (hegemonijo); b) τοῦ δήμου zastopnik naroda (narodovih pravic); c) pravni zastopnik, patron, varuh, οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne potrebujem Kreontovega varuštva.

ῥῡτήρ², ῆρος, ὁ (ῥύομαι) ep. čuvar, varuh, zaščitnik τινός.

σπουδαστής, οῦ, ὁ (σπουδάζω) 1. dobrotnik, zaščitnik. 2. pristaš, prijatelj, občudovalec.

σύν-αιμος 2 (αἷμα) poet. (po krvi) soroden, v rodu, τινί komu; ὄμμα bratsko oko, νεῖκος ἀνδρῶν ξύναιμον prepir med krvnimi sorodniki, Ζεύς zaščitnik rodbine; subst. ὁ, ἡ brat, sestra, οἱ sorodniki.

σωτήρ, ῆρος, ὁ (σῴζω) [voc. σῶτερ] rešitelj, oprostitelj, osvoboditelj; branitelj, zaščitnik; zveličar, odrešenik NT.

τῑμωρός 2 1. kdor se maščuje, ki nagovarja k maščevanju; subst. maščevalec. 2. kdor ščiti ali pomaga, ki pospešuje čast; subst. zaščitnik, pomočnik τινί.