Franja

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

skȁredan -dna -o (rus.) zoprn, priskuten, gnusen, umazan, grd

slimy [sláimi] pridevnik (slimily prislov)
sluzav, sluzast; slinast, lepek, blaten, muljast, glenast; spolzek
figurativno zoprn, umazan, grd, odvraten, lizunski, klečeplazen

that slimy liar ta ničvredni lažnivec

smarmy [smá:mi] pridevnik
pogovorno klečeplazen, lizunski; zoprn, oduren; sentimentalen, sanjaško čustven

sticky [stíki] pridevnik (stickily prislov)
(pri)lepljiv, lepek; vlažen, soparen; lesen, tog (tudi figurativno)
pogovorno kritičen; nepopustljiv, oklevajoč
sleng težaven, neprijeten, zoprn, odbijajoč

a sticky day soparen dan
he was very sticky about giving me leave le zelo nerad mi je dal dopust
he came to a sticky end slabo je končal

stink^*2 [stiŋk]

1. neprehodni glagol
smrdeti, neprijetno dišati, zaudarjati (of po)
figurativno biti na slabem glasu, biti razvpit, zoprn

2. prehodni glagol (često up)
zasmraditi, okužiti
sleng nadišaviti (koga)
sleng (za)duhati

to stink of money sleng biti zelo bogat; valjati se v denarju
he stinks whisky smrdi (diši) po whiskyju
the fumes stunk up the room hlapi so zasmradili sobo
to stink in one's nostrils biti zoprn komu
he can stink it a mile off on to lahko zaduha na miljo daleč

stinking [stíŋkiŋ] pridevnik (stinkingly prislov)
smrdljiv
vulgarno zoprn, nespodoben, umazan, prostaški

stinkpot [stíŋkpɔt] samostalnik
zgodovina posoda, lonec s smrdljivimi snovmi; smrdljiva bomba
figurativno smrdljiv, zoprn, odvraten človek

stomachevole agg. zoprn; gnusen, ostuden

stomachōsus 3 (stomachus)

1. ne(je)voljen, zlovoljen, občutljiv, nasajen, nasršen, na(š)pičen, razdražen, tečen, zoprn, slabovoljen, razdražljiv: laevā stomachosus habenā dicet eques H., homo Sen. ph. Adv. stomachōsē: Ci. po Char., Don.; v komp.: rescripsi ei stomachosius Ci. ep.

2. metaf. ne(je)voljo kažoč (razodevajoč): genus acuminis Ci., genus irarum Sen. ph., stomachosiores litteras meas, quas dicas esse, non intellego Ci. ep.

stucchevole agg. priskuten, odvraten, zoprn; dolgočasen

taediōsus 3 (taedium) gnusen, oduren, ogaben, ostuden, mrzek, zlovoljen, zoprn, tečen, odpor (gnus) vzbujajoč: Ambr.

taeter (slabo teter) -tra -trum, adv. taetrē (taedēre)

1. (za zunanje čute) grd, ostuden, oduren, odvraten, gnusen, neprijeten, zoprn, mrzek, ogaben, gabljiv, skrun ipd.: odor C., Ci., spectaculum, tenebrae Ci., cruor V., color, sapor Lucr., morbus Cat., spiritus H.; s sup.: illud taeterrimum non modo aspectu, sed etiam auditu Ci.; subst.: taeter (sc. fertur certavisse) cum decoro Ap. grdavš.

2. metaf. (v moralnem, nravstvenem oziru) grd, ostuden, odvraten, gnusen, mrzek, zoprn, sramoten, nemoralen, brezobziren: homo, tyrannus Ci., legatio Ci., facinus Ci., Val. Max., servile bellum, supplicium Ci., luctatio L., mens Cat., taetrior hostis Ci., regnandi cupiditates, quibus nihil nec taetrius nec foedius excogitari potest Ci., consules taeterrimi atque turpissimi Ci., taeterrimo parricidae aliquid decoris adferre Ci., taeterrimus in aliquem Ci. prav grdo se vedoč do koga, oppositā ad os manu nescio quid taetrum exsibilavit Petr. je sikal grde poulične popevke skozi prste, multa facere impure atque taetre Ci., taetrius fucata genas Cl., religionem impurissime taeterrimeque violasti Ci.; n sg. nam. adv.: taetrum flagrat Prud.

tedioso zoprn; naveličan, sit; dolgočasen, pust

tedious [tí:djəs] pridevnik (tediously prislov)
dolgotrajen, utrudljiv; dolgočasen, nezanimiv, zoprn; razvlečen, dolgovezen, obširen

thwart [ɵwɔ:t]

1. samostalnik
navtika veslaška klop, sedež v čolnu
zastarelo zapreka

2. pridevnik
prečen, počezen, poševen; nagnjen
figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen

3. prislov
zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž

4. predlog
zastarelo prek, čez; nasproti

5. prehodni glagol
preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
zastarelo preleteti

I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani

tiresome [táiəsəm] pridevnik (tiresomely prislov)
utrudljiv; mrzek, zoprn; neprijeten; dolgočasen

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

übel slab; Trick usw.: nizkoten, podel; Geschmack: ogaben, zoprn; (unangenehm) zoprn, neprijeten; zurichten: grdo; Recht üble Nachrede opravljanje; übel schmecken imeti slab okus; übel riechen smrdeti, zaudarjati; übel dran sein biti na slabem, biti v zoprni situaciji; nicht übel Lust haben (zu) imeti ne malo skomin, da bi ...; mir ist übel slabo mi je; mir wird übel slabo mi postaja

uggioso

A) agg. pren. dolgočasen, zoprn, nadležen

B) m (f -sa) zoprnež, zoprnica; nadležnež, nadležnica; tečnoba