Franja

svetlob|a¹ [ô] ženski spol (-e …) das Licht (atmosferska Erdlicht, Nachthimmelslicht, dnevna Tageslicht, dvojna Zwielicht, modra Blaulicht, nasprotna Gegenlicht, neonska Neonlicht, nezaželena Fehllicht, od Zemlje odbita Erdlicht, prepuščena Durchlicht, rdeča Rotlicht, sončna Sonnenlicht, nebesa Himmelslicht, škrlatna Purpurlicht, temenska Oberlicht, ultravijolična UV-Licht, zodiakalna Zodiakallicht)
… svetlobe Licht-
(absorpcija die Lichtabsorption, jakost die Lichtstärke, količina die Lichtmenge, lomljenje die Lichtbrechung, metafizika die Lichtmetaphysik, odklanjanje die Lichtablenkung, pomanjkanje der Lichtmangel, pot der Lichtweg, pritisk der Lichtdruck, razpršenost die Lichtstreuung, snop das Lichtbündel, vir die Lichtquelle, val die Lichtwelle, širjenje die Lichtausbreitung, teorija o naravi die Lichttheorie, vpad der Lichteinfall, zaznavanje die Lichtempfindung)
na svetlobi im Licht
ki razpade na svetlobi lichtabbaubar
obstojen na svetlobi lichtbeständig, barva: lichtecht
v nasprotni svetlobi im Gegenlicht
v pravi svetlobi im rechten Licht
v svetlobi svetilke im Lichtkreis der Lampe
čutilo za svetlobo živalstvo, zoologija der Lichtsinnesorgan
čut za svetlobo der Lichtsinn
ki beži pred svetlobo/ki se izogiba svetlobe lichtscheu
ki ljubi svetlobo lichtliebend
ki potrebuje veliko svetlobe lichthungrig
ki reagira na svetlobo rastlinstvo, botanika fototrop
meja med svetlobo in temo die Dämmerungsgrenze
neprepusten za svetlobo lichtdicht, lichtundurchlässig
občutljivost za svetlobo die Lichtempfindlichkeit
preplavljenost s svetlobo die Lichtflut
prepuščajoč svetlobo lichtdurchlässig

táktika vojska tactics pl (s konstr. v sg ali pl); strategy

pametna táktika a clever stroke of tactics
táktika požgane zemlje scorched-earth tactics
táktika presenečenja surprise tactics

tla¹ srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, agronomija in vrtnarstvo, geologija der Boden, (zemlja) der Erdboden, das Erdreich, die Erde; -boden (apnena Kalkboden, barjanska Moorboden, glinena Tonboden, gozdna Waldboden, humozna Humusboden, laporna Mergelboden, mokra [Naßboden] Nassboden, naravna Naturboden, nekultivirana Rohboden, peščena Sandboden, prodnata Kiesboden, stepska Steppenboden)
globoka tla tiefer Boden
polzeča tla das Gekriech
… tal Boden-
(biologija die Bodenbiologie, donos der Bodenertrag, erozija die Bodenerosion, die Bodenabtragung, godnost die Bodengare, hrapavost die Bodenrauigkeit, indikator rastlinstvo, botanika der Bodenzeiger, izboljšava plodnosti die Bodenverbesserung, organizmi Bodenorganismen množina, površina die Bodenoberfläche, plastovitost die Bodenschichtung, plast die Bodenschicht, plodnost die Bodenfruchtbarkeit, polzenje das Bodenfließen, preiskava die Bodenuntersuchung, prevodnost die Bodenleitfähigkeit, prezračevanje die Bodendurchlüftung, reakcija die Bodenreaktion, strganje/robkanje die Bodenschürfung, uporaba Bodennutzung, utrujenost die Bodenmüdigkeit, Bodenermüdung)
pridobivanje tla (pridobivanje obdelovalne zemlje) die Urbarmachung (des Bodens)
sestava tal die Bodenbeschaffenheit, geologija geologischer Unterbau

tresénje trepidación f , temblor m ; vibración f

tresenje zemlje temblor de tierra; (voza) sacudidas f pl, traqueteo m, traqueo m

trésenje secouement moški spol , tremblement moški spol , trépidation ženski spol , ébranlement moški spol , vibrations ženski spol množine , (voza) cahots moški spol množine

tresenje zemlje tremblement de terre

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

usédanje (-a) n cedimento; deposizione:
usedanje zemlje cedimento del terreno
usedanje prahu deposizione della polvere

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca

utrújenost (-i) f stanchezza, spossatezza, sfinimento; affaticamento (tudi ekst.):
utrujenost zemlje stanchezza della terra
utrujenost materiala affaticamento del materiale

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

vpàd (vpáda) m

1. incursione, invasione, calata, discesa; scorreria; raid:
vpad barbarov calata dei barbari
turški vpadi v slovenske zemlje le incursioni dei turchi nelle terre slovene

2. fiz. incidenza:
vpad svetlobe incidenza della luce

vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
vrhnje nadstropje piano superiore
vrhnja ustnica labbro superiore
vrhnja travnata plast cotenna erbosa
vrhnja (obdelana)
plast zemlje soprassuolo
vrhnja plast zidu pelle del muro
vrhnje oblačilo sopravveste
vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
vrhnja stran (česa) dritto
agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
navt. vrhnje jadro velaccio

vrtenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Drehen, die Rotation, die Drehung (v desno Rechtsdrehung, v levo Linksdrehung, vzvratno Rückwärtsdrehung); (obrat) die Umdrehung, die Drehbewegung, der Dreh
tehnika vrtenje okrog prečne osi das Nicken
vrtenje zemlje die Erdumdrehung, Erddrehung
vrtenje z zrcaljenjem matematika die Drehspiegelung
vrtenje krožnika das Tellerdrehen
os vrtenja die Umdrehungsachse
smer vrtenja die Laufrichtung, der Drehsinn
točka vrtenja die Drehschwelle
vrtenje perihelija astronomija die Periheldrehung

vrtênje rotation; turning (round); revolution

(dnevno) vrtênje Zemlje rotation of the Earth
vrtênje Zemlje okoli Sonca revolution of the Earth round the Sun

zbít (-a -o) adj.

1. inchiodato; battuto:
pod iz zbite zemlje pavimento di terra battuta

2. sfinito, spossato:
pog. zbit kot turška fana stanco morto, completamente sfinito

zemeljska os stalna zveza
geografija (o vrtenju Zemlje) ▸ földtengely

zemlj|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (prst) die Erde, agronomija in vrtnarstvo das Erdreich, der Boden (apnenčasta Kalkerde, barvilna Farberde, humozna Humuserde, kompostna Komposterde, rdeča Roterde, solnata Salzboden, šotnata Torfboden, vrtnarska Einheitserde, vrtna Gartenerde, za kaktuse Kakteenerde, za lončnice Blumenerde)
agronomija in vrtnarstvo gola zemlja blanke/nackte Erde
izkopana zemlja gradbeništvo, arhitektura der Erdaushub
zrahljana odtajana zemlja die Frostgare
kemija redke zemlje Seltene Erden množina, Yttererden
kepa zemlje der Erdklumpen
kup/kupček zemlje der Erdhaufen
plast zemlje die Erdschicht
razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
velike količine zemlje Erdmassen množina
okus po zemlji der Erdgeschmack
poln zemlje erdig
vsebujoč zemljo erdhaltig
brez zemlje erdelos, bodenlos

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zemlj|a³ [ê] ženski spol (-e …) (ozemlje, dežela) das Land
nikogaršnja zemlja Niemandsland
obdelana zemlja Kulturland
pas zemlje der Erdstrich, der Landstreifen
razdelitev zemlje die Landaufteilung

Zemlj|a [ê] ženski spol (-e) astronomija die Erde
… Zemlje Erd-
(kroženje der Erdumlauf, magnetizem der Erdmagnetismus, obseg der Erdumfang, polmer der Erdradius, satelit der Erdsatellit, geološka zgodovina die Erdgeschichte, gibanje die Erdbewegung, rotacija die Erdrotation, prebivalstvo die Erdbevölkerung, središče der Erdmittelpunkt, vrtenje die Erdumdrehung, Erddrehung); religija Erden- (naročje der [Erdenschoß] Erdenschoss)
med nebom in Zemljo zwischen Himmel und Erde
na Zemlji figurativno auf Erden, auf diesem Stern
raj na Zemlji das Paradies auf Erden
znanosti o Zemlji Geowissenschaften množina
od Zemlje odbita svetloba das Erdlicht
proti Zemlji erdwärts
izginiti z obličja Zemlje vom Erdboden verschwinden