Franja

Laufmasche, die, spuščena zanka (na nogavici)

loop-knot [lú:pnɔt] samostalnik
preprosta zanka

òšce òšca (òšceta) s
1. očesce: u samome ošcu drveta se načini uska cjepotina
2. dial. šipica
3. na poseben način pripravljena zanka za lovljenje ptic

òšice ȍšīcā mn. zanka za ptice: tamo postavi ošice i čeka da se ulovi koji češljugar ili zimovka

pròmōljka ž zanka pri kvačkanju

Regelkreis, der, Technik regulacijska zanka

sfilatura f

1. snemanje; raznizanje

2. sneta zanka (na nogavici)

strap¹ [stræp] samostalnik
(usnjen) jermen, pas, pašček; jermen za brušenje britve; usnjen ročaj ali zanka za držanje (v avtobusu itd.); naramnica (pri obleki)
tehnično prenosnik; trakasto (ploščato) železo
navtika vrv (veriga) za zavarovanje
botanika jeziček (pri listu)

the strap, strap oil tepež, pretepanje z jermenom (kazen), "leskovo olje"
boot strap stremen pri škornju

tag¹ [tæg] samostalnik
konček, privesek, trakec; uho ali zanka pri škornju za obuvanje; okovica na koncu trakov za čevlje; (razmršen) koder las; ploščica ali etiketa z imenom na kovčku, vojaku okrog vratu itd.; okrasni dodatek kakemu predmetu; epilog, sklepna beseda; refren (pesmi), (obrabljen) citat, aforizem, krilatica; poanta, morala
gledališče igralčeve besede gledalcem ob koncu igre; konec, rep, dostavek

tag and rag sodrga
old tag star rek
he replied with a tag from Horace odgovoril je z (obrabljenim) citatom iz Horaca

tourniquet tujka franc. m invar.

1. cestna vijuga, serpentina

2. (tornello) vrtljivi križ

3. med. hemostatska zanka

trampa ženski spol past (za lisico): volčja jama; lov na medvede: zanka; samozaklopna vrata; figurativno prevara

trampa legal dovoljena prevara; pravni prijem
sin trampa pošten
armar trampa, poner trampa past nastaviti
caer (ali dar, dejarse coger) en la trampa v past iti, na limanice iti
coger en la trampa (a) koga pri dejanju zasačiti
trampas pl (sleparski) dolgovi
poner trampas zanke nastaviti

Wasserschleife, die, vodna zanka

bas² [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

bas de l'eau oseka
bas de dame ženska nogavica
bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
bas sans couture brezšivna nogavica
une paire de bas par nogavic
bas (de) nylon najlonka
bas de casse (typographie) male črke
de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
au bas de ob, na vznožju
au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

corredizo smičen

nudo corredizo zanka

coulant, e [kulɑ̃, t] adjectif tekoč (stil); priljuden, kulanten, prizanesljiv (oseba); piten (vino); gladek (papir); technique premičen; masculin smičnik, smičen obroček; botanique vitica; féminin, vulgairement triper, kapavica

examinateur masculin coulant prizanesljiv izpraševalec
nœud masculin coulant zanka, petlja

démailler [demaje] verbe transitif razdreti (pletenino, petlje, zanke)

son bas s'est démaillé zanka se ji je spustila v nogavici

mrežn|i² [é] (-a, -o) za mreženje: Filet- (vozel der Filetknoten, nit der Filetfaden, palica der Filetstab, zanka die Filetschlinge)

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.

nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo