Franja

smejáti se rire , popularno rigoler

smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
smejati do solz rire aux larmes
od srca smejati rire de bon cœur
brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
vsi se mu smejejo il est la risée de tous
kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

smej|ati se (smejem se)

1. lachen; glasno: hellauf lachen

2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
|
smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
začeti se smejati loslachen
figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
ti se lahko smeješ du hast gut lachen

smejáti se to laugh

v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
od srcá smejáti se to laugh heartily
temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
smejáti se kot nóri to laugh like anything
smejáti se na ves glas to roar with laughter
hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
smejal sem se mu I laughed at him
njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
čemu se smeješ? what are you laughing at?
smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
posmehljivo smejáti se to sneer
on se lahko smeje he can afford to laugh

smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

spojler [ô] moški spol (-ja …) der Spoiler (zadnji Heckspoiler)

stadij moški spol (-a …) medicina das Stadium, biologija das Stadium, die Form, das Alter, die Altersstufe; (mladostni Jugendform, Jugendstadium, predhodni Vorstadium, prehodni Durchgangsstadium, pozni Spätstadium, mirovanja Ruhestadium, razvojni Entwicklungsstadium, umikalni Rückzugsstadium, vmesni Zwischenstadium, zadnji Endstadium, zgodnji Frühstadium)
zakon treh stadijev das Drei-Stadien-Gesetz
zdravljenje v začetnem/zgodnjem stadiju medicina die Frühbehandlung
bolezen: v razvitem stadiju fortgeschritten

stádij (bolezni) stadium, pl stadia; stage

zadnji stádij jetike the last stage of consumption
kritičen stádij critical stage
stvari ne bi bile nikoli smele priti do tega stádija things should never have reached this stage
bolezen je stopila v kritičen stádij the disease has reached a turning point

statístičen statistical

statístično prislov statistically
zadnji, najnovejši statístični podatki the latest returns pl

stav|ek¹ moški spol (-ka …)

1. slovnični: der Satz (deležniški Partizipialsatz, disjunktivni Disjunktivsatz, finalni Finalsatz, glavni Hauptsatz, jedrni Kernsatz, kavzalni Kausalsatz, komparativni Komparativsatz, koncesivni Einräumungssatz, Konzessivsatz, konjekturni filozofija Konjekturalsatz, konsekutivni Konsekutivsatz, lokalni Lokalsatz, modalni Modalsatz, objektni/predmetni Objektsatz, pogojni Bedingungssatz, Konditionalsatz, povedni Aussagesatz, predikatni Prädikatsatz, primerjalni Vergleichssatz, protokolni filozofija Protokollsatz, relativni/oziralni Relativsatz, temporalni Temporalsatz, velelni Befehlssatz, Imperativsatz, Heischesatz, vprašalni Fragesatz, vzklični Ausrufesatz, zadnji/končni [Schlußsatz] Schlusssatz, želelni Wunschsatz)
vrinjeni stavek eingeschobener Satz, Schaltsatz
… stavka Satz-
(del der Satzteil, konstrukcija die Satzkonstruktion, vrsta die Satzart, zgradba der Satzbau)
slišati le raztrgane kose stavov nur Satzfetzen hören
po stavih satzweise

sterílen (-lna -o) adj.

1. med. sterilizzato, sterile, asettico:
operirati s sterilnimi instrumenti operare con strumenti sterilizzati
sterilna gaza garza asettica

2. med., vet. sterile (tudi ekst.):
njegov zadnji roman je popolnoma sterilen il suo ultimo romanzo é affatto asettico

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

strelišče samostalnik
(prostor za streljanje) ▸ lőtér, lövöldeZdruženje ima strelišče in narodni muzej strelnega orožja. ▸ Az egyesület lőtérrel és nemzeti lőfegyvermúzeummal rendelkezik.
Tekma je bila zelo napeta, saj so na zadnji postanek na strelišču štirje biatlonci pritekli skupaj. ▸ Nagyon szoros volt a verseny, négy biatlonos futott be együtt az utolsó állomásra, a lőállásba.

štafet|a [é] ženski spol (-e …) šport die Staffel; tek: der Staffellauf
plavalna štafeta das Staffelschwimmen
tekač v štafeti der Staffelläufer
zadnji v štafeti der [Schlußläufer] Schlussläufer

števílka figure; cipher; number; numeral; (vsaka od 1-9 in 0) digit; (časopisa) number, issue; (velikosti) size

arabska števílka Arabic numeral
rimska števílka Roman numeral
tekoča števílka serial number
(na)pisati s števílkmi to write in ciphers
označiti s števílkmi to number
Celovška c. št. 126 126, Celovec St.
karakteristična števílka za telefon call prefix
ena števílka »Dnevne pošte« stane 25 penijev a copy of the Daily Mail costs 25 pence
bral sem to v zadnji števílki »Times-a« I read (ali I found) it in the latest number of the Times
kakšno števílko (npr. rokavic) želite? what size do you want?
posebna števílka časopisa special edition (ali number, issue)
stara števílka časopisa back number
nova števílka časopisa current issue

trenut|ek moški spol (-ka …) der Augenblick, der Moment; der Zeitpunkt (napačni/pravi der falsche/richtige Zeitpunkt)
svetel trenutek der Lichtblick, ein lichter Augenblick
šibek trenutek eine schwache Stunde
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
trenutek strahu die Schrecksekunde
trenutek zaslepljenosti die Blindsekunde
vsak trenutek alle Augenblicke, jeden Augenblick
zadnji trenutek/v zadnjem trenutku im letzten Augenblick
Trenutek!/Samo trenutek! Moment mal!
do tega trenuta bis zur Stunde, bis jetzt
zahteva trenutka ein Gebot der Stunde
na trenutke momentweise
v trenutku se spremeniti ipd.: auf einen Schlag/mit einem Schlag, eher man bis drei zählen kann, kaj narediti: im Nu
izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick wählen
ne zapustiti niti za trenutek koga (jemandem) nicht von der Seite weichen
prišel je tisti trenutek es ist [soweit] so weit

trenútek (-tka) m

1. momento, attimo; pog. momentino:
trenutek, prosim! un momento, prego!
oprostite za trenutek mi scusi un momentino
srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita

2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre

3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
to je zgodovinski trenutek è un momento storico
sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne dati trenutka miru non dar requie
ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato)

triada samostalnik
1. (triletno obdobje šolanja) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszSpremembe naj bi odpravile nacionalno preverjanje znanja ob zaključku triad. ▸ A módosítások előreláthatólag megszüntetik az oktatási-nevelési szakaszok végén esedékes nemzeti tudásfelméréseket.Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. ▸ A közlekedésbiztonságot a kilencéves általános iskola mindhárom oktatási-nevelési szakaszába be kell építeni.Povezane iztočnice: druga triada, zadnja triada, prva triada, tretja triada

2. (o učencih) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszV zadnji, tretji fazi, bodo uredili še igrišča za vse triade. ▸ Az utolsó, harmadik fázisban játszóteret alakítanak ki mindhárom oktatási-nevelési szakasz számára.

3. (trojica) ▸ triád, hármas, hármas csoport
Evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. ▸ Az európai és a nem európai társadalmak is az apa-anya-gyermek hármasára épülnek.
Wellness obravnava človeka kot triado, sestavljeno iz telesa, uma in zavesti. ▸ A wellness az embert a test, az elme és a tudat triádjaként kezeli.
Medtem se članice klasične gospodarske triade, ZDA, EU in Japonska, ta čas ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. ▸ Eközben az USA-ból, az EU-ból és Japánból álló klasszikus gazdasági hármasból jelenleg mindegyik ország a saját problémáival foglalkozik.

4. (kriminalno združenje) ▸ triádSodobni življenjski ritem je tudi pri triadah izničil tradicionalne rituale pri sprejemu v kriminalno druščino. ▸ A modern életritmus a triádok hagyományos, a bűnözői társadalomba való belépéskor alkalmazott rituáléit is eltüntette.
Državni urad za organizirani kriminal in triade meni, da samo v Hongkongu deluje približno sto tisoč triad. ▸ A szervezett bűnözésért és triádokért felelős állami hivatal úgy véli, hogy csak Hongkongban közel százezer triád működik.

5. geologija (geološka doba) ▸ triász
Erupcije so se vršile med zgornjim delom srednje triade ter miocenom. ▸ A kitörések a középső triász felső része és a miocén között zajlottak.
V triadi prevladujejo karbonatni sedimenti (dolomiti in apnenci). ▸ A triászt karbonátos üledékek (dolomitok és mészkövek) uralják.

6. kemija (o kemijskih elementih) ▸ triád
Triada je struktura iz treh aminokislin: histidina, serina in aspartamske kisline. ▸ A triád három aminosavból: hisztidinből, szerinből és aszparaginsavból álló szerkezet.

udar|ec¹ moški spol (-ca …) z zamahom: der Schlag (karate Karateschlag, na boben Paukenschlag, Trommelschlag, navzdol pri boksu Hammerschlag, nazaj Rückschlag, s kladivom Hammerschlag, s kopitom Hufschlag, s sekiro Axtschlag, v tilnik Genickschlag, Nackenschlag); (sunek) z roko, nogo, s palico, sabljo, z bičem: der Hieb (boksarski Boxhieb, s kljunom Schnabelhieb, s palico Stockhieb, s pestjo Fausthieb, s sabljo Säbelhieb, z bičem Geißelhieb, Peitschenhieb, z mečem Schwerthieb); (rahel sunek) der Puff, s prsti: der Klaps, po nosu: der Stüber, Nasenstüber; šport s pestjo: der Haken (navzgor der Aufwärtshaken, v brado Kinnhaken); der Stoß (dinamični Entfaltungsstoß, kazenski šport Strafstoß, toka Stromstoß)
udarec v prazno ein Schlag ins Leere, ein Schlag ins Wasser, der Fehlschlag
povračilni udarec der Vergeltungsschlag
smrtni udarec der Todesstoß
udarec usode der Schicksalsschlag
udarec v želodec Magenstoß, Magenschlag, šport Magenhaken
… udarca Stoß-, Schlag-
(smer die Stoßrichtung)
roka za udarce die Schlaghand
parirati udarec einen Hieb auffangen
izmenjava udarcev der Schlagabtausch
serija udarcev die Schlagserie
zadati udarec einen Schlag landen
zadati zadnji udarec den letzten Stoß geben
zadajati/sprejemati udarce Hiebe versetzen/beziehen
udarec je zadel figurativno der Hieb sitzt
občutljiv za udarce stoßempfindlich
odporen proti udarcem stoßfest
varen pred udarci stoßsicher
zavarovan pred udarci stoßgesichert