Franja

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

sheep množina sheep [ši:p]
ovca
množina ovce, čreda
figurativno duhovna čreda, verniki, "ovčice", župljani; ovčja koža
figurativno boječ, plah, malce omejen človek

black sheep črna, garjava ovca
sheep and goats dobri in hudobni
sheep's head bedak
wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
a lost sheep figurativno izgubljena ovca
sheep that have no shepherd figurativno nemočna množica (brez vodje)
bound in sheep vezan v ovčje usnje (knjiga)
to cast (to make) sheep's eyes at s.o. koprneče, zaljubljeno gledati koga
to follow like sheep slepo slediti, iti za kom, ne imeti lastne podjetnosti
you might as well be hanged for a sheep as a lamb če že moraš biti obešen, naj bi se vsaj bilo izplačalo; če se greši, naj se (zares, pošteno) greši; kamor je šla sekira, naj gre še toporišče
to return to one's sheep figurativno vrniti se k prvotnemu predmetu pogovora

siser -eris, n (tuj. σίσαρον) bot. vrtni motovilec, repincelj, kovšica (Sium sisarum Linn.): H., Col., Plin.; pl. tres siseres (fem.(?)) Plin.; po Varr. je pl., vsaj pl. sisera nenavaden.

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skonto samostalnik
1. finance (pri vnaprejšnjem plačilu) ▸ skontó
Večino plačil kooperanti vršijo dokaj hitro, če pa obrtnik prizna še skonto, je plačilo uvedeno že prej. ▸ A legtöbb kifizetést az ügyfelek viszonylag gyorsan teljesítik, de ha az iparos skontót is ad, a kifizetés még hamarabb megtörténik.

2. neformalno (popust) ▸ árengedmény, kedvezmény
Če prideta vsaj 2, imata oba 30% skonto na ceno. ▸ Ha legalább ketten jönnek, mindketten 30 százalékos árengedményben részesülnek.
Zbere se masa ljudi in dobijo skonto pri nakupu blaga in storitev. ▸ Összegyűlik egy csapat ember, akik az áruk és a szolgáltatások megvásárlásakor kedvezményben részesülnek.

sólo samó, le, zgolj; razen, izvzemši

sólo ahora šele sedaj
sólo que le da
tan sólo vsaj; Am kratko in jedrnato
no sólo... sino (también) ne le ..., temveč tudi
sólo el pensarlo že misel na to

sort² [sɔ:t] samostalnik
vrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število
tisk garnitura črk
množina razpoloženje

a sort of neke vrste, nekak
after a sort, in a sort nekako, v neki meri
in any sort kakorkoli
in some sort do neke mere, nekako
out of sorts pogovorno čemeren, ne v redu, bolan
of all sorts vseh vrst, vsake vrste
of a sort, of sorts slabe vrste
a dog of sorts nekak pes
a lawyer of a sort odvetnik, vsaj po imenu
nothing of the sort nič takega
people of every sort and kind vse mogoči ljudje
that sort of thing nekaj temu podobnega
he is a good sort on je dobričina
he is my sort on je moje vrste, on je tak kot jaz
they are a nice sort prijetni ljudje so
to be out of sorts biti slabe volje
he put me out of sorts spravil me je v slabo voljo
I sort of expected it to sem nekako pričakoval
I sort of remember it tega se nekako spominjam

srȅća ž sreča: porodična sreća, sreća u braku, u ljubavi, u igri, u kartama; ratna sreća; imati -u u čemu; raditi nešto na -u; na moju -u; ostati s kim u -i i nesreći; kolo -e se okreće; imati više -e nego pameti; sreća mu se smije; svaki je svoje -e kovač; kamo -e! ko bi vsaj!; on je -om još mlad na srečo je še mlad

tan tako, prav tako, tako zelo

tan malo es el uno como el otro oba sta enako zlobna
¡tan famoso! izvrstno! odlično!
quedarse tan tranquilo ne se pustiti spraviti iz mira, ostati čisto ravnodušen
tan siquiera vsaj, najmanj
ni tan siquiera niti
¡no tan pronto! še dolgo ne!

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

to mi traja predolgo I can wait no longer
to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
to traja že nekaj let this has been going on for a few years
to bo dolgo trajalo it will take along time
to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
prelepo, da bi trajalo too good to last
dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
kratko, malo časa trájati to be of short duration
vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
ta igra nam traja predolgo we find this play too long
trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

ut, starejše utī, stlat. uteī (iz *uti, sor. z u-bi, utinam, utique, neutiquam, najbrž iz relat. debla; utī se je najprej skrajšal v utĭ, iz tega pa je po sinkop. nastala obl. ut)

I. adv.

1. v načinovnem pomenu
a) vprašalno kako; v neodvisnih vprašanjih: Pl., Ter. idr., ut valet? ut meminit nostri? H., ut sese in Samnio res habent? Ci.; v odvisnih vprašanjih: credo te audisse, ut me circumsteterint Ci., docebat, ut Galliae principatum Aedui tenuissent C., iubes renovare dolorem, Troianas ut opes eruerint Danai V.
b) v vzklikih kako, kako zelo: Enn. ap. Non., Afr. ap. Prisc., Pl., Ter. idr., ut sustinuit! immo vero ut contempsit ac pro nihilo putavit! Ci., ut te accipio agnoscoque libens! V.
c) relativno kakor; nav. v korelaciji: Ca., Pl., Ter., Afr. fr., Caecil. ap. Fest., L., Corn. idr., ut optasti, ita est Ci., cetera uti facto opus sit, ita agunt S., uti initium, sic finis est S., ut ante demonstrabant, item nunc ostendunt Ci.; pogosto uvaja pren.: Cicero ea … cecinit ut vates N., omnes ut aliquam bestiam pestemque (sc. eum) fugiebant Ci.; razširjeno: Ter., Ci. idr., Thuynem agebat vinctum, ut si (kakor da) bestiam duceret N.; s quisque (ob superl.) zaznamuje zaporedje: ut quisque est genere copiisque amplissimus, ita plurimos circum se clientes habet C. kolikor bolj je kdo … toliko več … , čim bolje je kdo … tem več … ; brez superl.: ut quisque honore antecedebat, ita (tako zaporedoma) sententiam dixit ex ordine Ci.; pesn.: corripitur flammis, ut quaeque altissima, tellus O. na najvišjih mestih zaporedoma. Taka primera
a) je (lahko) okrajšana, tj. brez determinativa: perge, ut instituisti Ci., ut erat imperatum, fecit C.; pogosto (navidezno) pri superl.: ut potero planissime exponam Ci. kolikor mogoče jasno, ut blandissime potest … inquit Ci.; od tod v vrinjenih stavkih, da se poved podkrepi: ut assolet, ut fit, ut aiunt Ci., ut ait Thucydides N., ut videtur N. kakor se kaže, kot se zdi, ut supra demonstravimus C.
b) veže pojme: ut … ita, ut … sic kakor … tako, in … in, sicer … toda (pa, a), dasi … vendar: ut cum Titanis, ita cum Gigantibus Ci., haec omnia ut invitis, ita non adversantibus patriciis transacta L., ut fortasse vere, sic parum utiliter in praesens respondit L., Saguntini ut a proeliis quietem habuerant, ita non nocte, non die umquam cessaverant ab opere L.
c) pri rotitvah: Ter., ita vivam, ut maximos sumptus facio Ci. kakor res živim … (tako), tako naj živim … da (prim. ita).
d) navaja zglede, primere = kakor (kot) na primer: dixerat aliquis leniorem sententiam ut primo M. Marcellus Ci., fecit huc in aliis libris, ut Iuniam familiam enumeravit N.; pogosto pred relat.: ut quae Cu. kot reči, ki … , C. Cassium pro consule Syriam obtinere, ut qui (kot mož, ki) optimo iure eam provinciam obtinuerit Ci.
e) α) razlaga kak vzrok ali dodaja kako pojasnilo, in to s celim stavkom: magna pars Fidenatium, ut qui (kot ljudje, ki) coloni additi Romanis essent, Latine sciebant L., Iugurtha, ut erat (kakor je že bil) impigro atque acri ingenio S., aiunt hominem, ut erat furiosus, respondisse Ci. β) omejuje: Ubii, quorum fuit civitas ampla, ut est captus Germanorum C. vsaj po germanskih pojmih; okrajšano: L., H., Meneclides satis exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N. kot Tebanec namreč, namreč za Tebanca, unam, ut in miseris rebus (namreč v tem žalostnem položaju), spem reliquam salutis esse arbitratus C., multae, ut in homine Romano (vsaj za Rimljana), litterae in eo fuerunt Ci., aliquem ut (kot) alumnum diligere Cu.

2. v časovnem pomenu kakor = ko, kakor hitro, brž ko, nav. z ind. pf., naznanja, da je glavno dejanje (brez presledka) nastopilo takoj za stranskim dejanjem: Ca., Pl., Ter., C., T. idr., id ut audivit, Corcyram demigravit N., maxime perturbatus est, ut audivit consules profugisse Ci.; neposredno zaporedje dejanj je posebej poudarjeno: ut ingressus est, confestim gladium destrinxit Ci., continuo, ut patellam vidit, tollere non dubitavit Ci., repente, ut Romam venit, praetor factus est Ci.; nam. pf. pesn. in poklas. pr. historicum: ut videt, ardet V., ut fidem reportant, praemisit V., ut me et matrem sedentes … videt Plin. iun.; poseb. pogosto ut primum kakor hitro le, brž ko: L. idr., ut primum loqui posse coepi: „Quaeso“, inquam Ci., ut primum alatis tetigat magalia plantis, Aenean conspicit V. Redkeje
a) z ind. impf. (opisuje): ut clamor instabat, iam fragor audiebatur L., ut Hortensius domum reducebatur (ko so hoteli Hortenzija spremiti domov), fit ei obviam Curio Ci.
b) z ind. plpf. (izraža ponavljanje): ut cohortes excubuerant (so ležale zunaj), accessere subito Pompeiani C.; occ. odkar: Pl., Ci. ep. idr., acerba fata Romanos agunt, ut fluxit in terram Remi cruor H., nec quidquam nostras pervenit ad aures, ut sumus in Ponto O., quartus decimus annus est, ex quo spei tantae admotus sum; octavus, ut imperium obtineo T.

3. krajevno kjer (le pesn.): in extremos penetrabit Indos, litus ut … Eoā tunditur undā Cat. —

II. conj.

1. v načinovnih stavkih da: potest esse bellum, ut tumultus non sit Ci., cui viginti his annis supplicatio decreta est, ut non imperator appellaretur? Ci.; occ. v konsekutivnih stavkih (tako) da v korelaciji z raznimi determinativi: Ca., Pl., Ter., L. idr., Tarquinius sic Servium diligebat ut is eius vulgo haberetur filius Ci., non sum ita hebes, ut istuc dicam Ci., neque is es, ut te pudor a turpitudine revocarit Ci., tot homines habet, ut cantu tota vicinitas personet Ci., adeone hospes es, ut (sc. haec) nescias? Ci., tanta tempestas subito coorta est, ut nulla navis cursum tenere posset C., Demosthenis verba persequor eatenus, ut ea non abhorreant a more nostro Ci., Milo hoc fato natus est, ut ne se quidem servare potuerit Ci.; brez determinacije: Pl., Varr., Ci., L. idr., fuit etiam disertus, ut nemo ei Thebanus par esset eloquentiā N., dives, ut metiretur nummos H.

2. v zahtevnih, želelnih stavkih da bi, da bi vendar, naj (bi)
a) v neodvisnih z irealnim cj.: ut viveret adhuc! Cu.; s potencialnim cj.: Pl., ut te dii perduint! Ter., ut pereat positum robigine telum! H., ut formidine falsā ludar! V. Od tod
b) uvaja objektne stavke α) za glag. ali subst. hotenja, želenja, prošnje, skrbi, prizadevanja, dopuščanja ipd.: Ter., C. idr., vellem, ut aliquando redires Ci. ep., Phaëthon, ut in currum patris tolleretur, optavit Ci., quod ut illi proprium sit, velle et optare debetis Ci., id uti permittatis, quaesumus L., deosque precetur et oret, ut Fortuna … redeat H., vos obtestor atque obsecro, ut … eos servetis Ci., cura, ut valeas Ci. ep., maxime studebat, ut … rescinderet Auct. b. Alx., unus Miltiades maxime nitebatur, ut castra fierent N., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., si in turpi reo patiendum non esset, ut … arbitrarentur Ci., cupiditas, ut acria iudicia fiant Ci. β) za glag. ali subst. ukazovanja, zahteve, svetovanja, pregovarjanja, opominjanja, nagovarjanja, priganjanja, nuje, sklepanja, pričakovanja ipd.: Pl., Ter., Cu., Corn. idr., his, uti conquirerent et reducerent, imperavit C., consulentibus Pythia praecepit, ut Miltiadem sibi imperatorem sumerent N., praecipitur, ut nobismet ipsis imperemus Ci., Voluseno mandat, ut … ad se … revertatur C., tibi in mentem non venit iubere, ut haec quoque referret Ci., homini natura praescripsit, ut nihil pulchrius quam hominem putaret Ci., postulant, ut signum detur L., militibus, ut imperator pugnae adesset, poscentibus T. quod suades, ut ad Q. scribam Ci. ep., huic persuasit, uti ad hostes transeant C., monet, ut provideat Ci., cum … ut Corinthum oppugnarent, multi hortarentur N., Germanos tam facile impelli, ut in Galliam venirent C., quem ego, ut mentiatur, inducere possum Ci., tibi instat Hortensius, ut eas in consilium Ci., exigerem ex te cogeremque, ut responderes Ci., Lentulum, ut se abdicaret praeturā, coëgistis Ci., tibi decernit, ut regem reducas Ci., ita censuerunt, ut P. Lentulus in custodiam traderetur Ci., nisi forte exspectatis, ut illa diluam Ci., factum est senatūs consultum, ut praetores cognoscerent Ci., vetus est lex, ut idem amici velint Ci. γ) za glag. izvrševanja (efficiendi): Pl., C., N. idr., sol efficit, ut omnia floreant Ci.; če stojijo ti glag. v pass., uvaja ut subjektne stavke te vrste: Q., id fieri non potuit, ut componeretur Ci.; pass. obliko nadomeščajo intr. glag., ki pomenijo „zgoditi (primeriti, pripetiti) se“ ipd., futurum est, ut … , fore ut … , contingit, ut … , accedit (= praeterea fit, ut … Ci.) C., Ci., L. idr., an casu accidit, ut id primus nuntiaret? Ci., forte evenit, ut in Privernati essemus Ci., restat, ut hoc dubitemus Ci., relinquebatur, ut ex longinquioribus regionibus … naves essent exspectandae C.; tako tudi za subst., izražajočimi pojav, ki ima kak učinek: mos est Syracusis, ut dicat sententiam, qui velit Ci., ius esse belli, ut, qui vicissent, iis, quos vicissent, quemadmodum vellent, imperarent C., fuit ista quondam in hac re publica virtus, ut viri fortes acrioribus suppliciis civem perniciosum quam acerbissimum hostem coërcerent Ci., hic locus est, ut de moribus maiorum loquamur Ci., mihi opus est, ut lavem Pl.; podobno za adj.: reliquum, certum, verum, falsum, rectum, iustum, usitatum, verisimile est idr.: Ci., N. idr.; occ. za glagoli bojazni (timendi) v pomenu da ne: C., L. idr., timeo, ut sustineas labores Ci. ep., ut sis vitalis, metuo H.

3. v finalnih stavkih da (bi); z determinacijo v glavnem stavku: Pl., Varr., Q., Lucr. idr., nec ideo Rhenum insedimus, ut Italiam tueremur T. legum idcirco servi sumus, ut liberi esse possimus Ci., haec propterea dixi, ut mihi Tubero ignosceret Ci., quorsum haec disputo? ut intellegere possitis Ci.; večinoma brez determinacije: Pl., Ter., N., C., L., T. idr., maiores nostri ab aratro adduxerunt Cincinnatum, ut dictator esset Ci.; elipt.: ut quid (sc. fiat)? zakaj? čemu? (gr. ἵνα τί): Ci.

4. v koncesivnih stavkih naj tudi, recimo (denimo, vzemimo), da, čeprav, četudi, dasi, dasiravno: ut desint vires, tamen est laudanda voluntas O., ut quaeras omnia … non reperies Ci., ut sis tu similis Caeli, non ego sum Capri H.; z irealnim cj. se veže ut, kadar izraža dopustitev kot neresnično, tj. resničnosti nasprotno: ut nullam afferet Plato rationem (razlogov), auctoritate me frangeret? Ci., ut neminem alium nisi T. Patinam … rogasset, scire potuit Ci.; nikalni koncesivni stavki se uvajajo z ne = naj tudi ne, najsi ne, recimo, da ne, čeprav ne, četudi ne: ne sit summum malum dolor, malum certe est Ci.; če se zanika le posamezna beseda, stoji ut … non: porro, ut ego non dicam (= sileam), quis ea non intellegit? potero silere Ci.

5. elipt. v vprašanjih začudenja ali nejevolje = ali je mogoče (verjetno), da … ?; tudi samo da?: Pl., Ter., te ut ulla res frangat? tu ut umquam te corrigas? Ci., ut ne tegam spurco Damae latus? H.

Opomba: Pesn. se ut tudi zapostavlja: Pl., Ter., Lucr., his ortus ut agris Dardanus Phrygiae penetravit V.

vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

2. meton.
a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?

vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.

višin|a¹ ženski spol (-e …) die Höhe (tudi matematika); višjega kraja, letala: die Höhenlage
višina dveh/petih metrov eine Höhe von zwei/fünf Metern
relativna višina relative Höhe
(meridianska Mittagshöhe, minimalna Mindesthöhe, minimalna višina letenja Mindestflughöhe, največja dopustna [Durchlaßhöhe] Durchlasshöhe, plečna Schulterhöhe, rekordna Rekordhöhe, slemenska Firsthöhe, tlačna Druckhöhe, črk Schrifthöhe, dvigovanja Steighöhe, hrbta Schulterhöhe, lasu Florhöhe, naklade Auflagenhöhe, nasipanja Schütthöhe, padavin Niederschlagshöhe, padca Fallhöhe, pasu Taillenhöhe, plime Fluthöhe, skoka Sprunghöhe, snega Schneehöhe, stopnice Stufenhöhe, stožca Kegelhöhe, tečaja/pola Polhöhe, tona Tonhöhe, vode Wasserhöhe, višin vsaj Mindesthöhe [von], zajezitve Stauhöhe)
… višine Höhen-
(merjenje die Höhenmessung, nastavitev der Höhenversteller, die Höheneinstellung, označitev die Höhenmarkierung, uravnavanje der Höhenversteller, die Höhenverstellung, zatič za nastavitev die Höhenklemme)
do višine … bis in die Höhe, bis zur Höhe
(ramen bis in die Schulterhöhe)
nadmorska višina Meereshöhe, Seehöhe
… nadmorske višine/na višini … nad morjem … über Normalnull/über dem Meeresspiegel/über dem Meer, … Seehöhe, Meereshöhe
prilagojen višini höhenadaptiert
pridobivati/izgubljati višino letalstvo (dvigati se/padati) an Höhe gewinnen/verlieren
do višine bis in die Höhe von …
do višine ramen bis in die Schulterhöhe
na višini auf der Höhe (tudi figurativno)
biti na višini (v formi) auf der Höhe sein
izgubljati na višini absacken, fallen
pred višino vor der Höhe
strah pred višino die Höhenangst
v višini in der Höhe
v višini (10 m) in der Höhe von (10 Metern)
v višini oči in Augenhöhe
v višini pasu in Taillenhöhe
v višini prsi in Brusthöhe
v višino in die Höhe
skakalec v višino šport der Hochspringer
skakalka v višino šport die Hochspringerin
skok v višino šport der Hochsprung
skakališče za skok v višino šport die Hochsprunganlage
štrleti/moleti v višino hochragen, aufragen
vreči v višino hochwerfen
z višine aus der Höhe

zahvála thanks pl; giving thanks; acknowledgment

v zahválo za in (grateful) thanks for
izraziti svojo zahválo to express one's thanks
veliko zahválo sem dobil za to! (ironično) small (pogovorno much) thanks I got for it!
dolžan sem vam globoko zahválo I owe you a great debt of thanks
blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo (iskreno) zahválo please accept my warmest (heartfelt) thanks
prisrčna zahvála cordial thanks
vreden zahvále thankworthy, worthy of thanks, deserving thanks
izražamo vam najtoplejšo zahválo za vašo naklonjenost we express to (ali we tender) you our warmest thanks for your favour
odkloniti z zahválo to decline with thanks
tolikšna plemenitost (radodarnost) je zaslužila vsaj nekaj zahvále such generosity deserved at least some acknowledgment

zamaševáti (-újem) | zamašíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. tappare, otturare:
zamašiti špranje tappare le fessure
pren. zamašiti komu usta tappare la bocca a qcn., imbavagliare qcn.

2. ingorgare, intasare:
listje je zamašilo kanal le foglie hanno intasato la conduttura
pren. zamašiti komu usta, gobec chiudere il becco a qcn.
pog. s tem denarjem bom zamašil vsaj nekaj lukenj con questi soldi regolerò almeno qualche debito
zamašiti s tamponom tamponare
zamašiti sod zipolare, zaffare la botte

B) zamašíti se (-ím se) perf. refl. congestionarsi, ingorgarsi, intasarsi, ostruirsi

zapitje samostalnik
1. neformalno (o proslavljanju z alkoholom) ▸ elivás, rámulatás, elmulatás
Trda pogajanja se začnejo šele kasneje, ko so že ugotovili, da ti lahko zaupajo. Drugače kot na zahodu, kjer večerja večkrat pomeni "zapitje" dobre kupčije. ▸ A kemény alkudozás csak később kezdődik, amikor megállapítják, hogy megbízhatnak benned. Ez más, mint nyugaton, ahol a vacsora a legtöbbször azt jelenti, hogy rámulatnak a jó vételre.
Če že ni bilo praznične pojedine, je podelitvi zakramenta sledilo vsaj zapitje krsta z vinom, v zadnjem času pa krstu sledi svečano kosilo. ▸ Ha már nem volt ünnepi lakoma, a szentség felvételét követően legalább jól elitták a keresztelőt, az utóbbi időben viszont ünnepi ebéd követi a keresztelőt.

2. (o alkoholizmu) ▸ iszákossá válás
Ob veselem vzdušju v pesmi svari pred nevarnostjo zapitja fanta in možnostjo odhoda z zadolženo kajžo po svetu. ▸ A vers derűs hangvétele mellett felhívja a figyelmet arra a veszélyre, hogy a fiú iszákossá válik és adósságokba verve magát vág neki a világnak.

zastónjkar (-ja) m scroccone; pren. portoghese:
med gledalci je bila vsaj polovica zastonjkarjev almeno metà degli spettatori erano portoghesi