Franja

nihájen (-jna -o) adj. dell'oscillazione, di oscillazione, oscillatorio:
nihajna dolžina ampiezza dell'oscillazione
nihajni čas periodo, frequenza (di oscillazione)
nihajno število oscillazioni
nihajna (nihalna)
vrata porta a vento
elektr. nihajni krog circuito oscillatorio

nihajn|i (-a, -o) Schwingungs-, Schwing- (krog Schwingungskreis, elektrika Schwingkreis, zgib das Schwinggelenk, ravnina die Schwingungsebene, trdnost die Schwingfestigkeit, vrata množina die Schwingtür, število die Schwingungszahl)
nihajna žaga fliegende Säge
nihajne vilice množina die Schwinge
nihajna plošča tehnika die Taumelscheibe

nihálen (-lna -o) adj. del pendolo, a pendolo, pendolare; di oscillazione, oscillatorio:
nihalna žaga sega a lama oscillante
nihalna vrata porta a vento
nihalna žičnica funivia a pendolo
teh. nihalni ležaj cuscinetto pendolare
mont. nihalni oder appoggio pendolare

nihaln|i (-a, -o) tehnika Pendel- (brod die Pendelfähre, drsni ležaj das Pendelgleitlager, kroglični ležaj Pendelkugellager, preizkus der Pendelversuch, sodčasti/valjčni ležaj das Pendelrollenlager, valj die Pendelwalze, žleb die Pendelrinne, žičnica die Pendelseilbahn, podpora die Pendelstütze, udarna naprava das Pendelschlagwerk, vrata množina die Pendeltür, žaga die Pendelsäge, obsevanje die Pendelbestrahlung); Schwing- (transporter der Schwingförderer, žleb die Schwingrinne, masa die Schwingmasse)
nihalni deževalnik das Schwenkregengerät

nogométen (-tna -o) adj. šport. di, da calcio:
nogometno moštvo squadra di calcio
nogometna tekma partita di calcio, di pallone
nogometni čevlji scarpe bullonate
nogometna enajsterica undici
nogometna strast passione calcistica
nogometna vrata specchio (della porta)
žarg. nogometni reprezentant moschettiere (della nazionale di calcio)
ekst. nogometno igrišče rettangolo
nogometno srečanje incontro calcistico

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
letalski nos avant moški spol, nez
orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
visoko nos nositi porter le nez au vent
zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices

notranj|i, notranj|i¹ [ó] (-a, -e) ( der ) innere, innerlich; na notranji strani: inwendig; (interni) intern, v tovarni: innerbetrieblich, v službi: innendienstlich; Innen- (obroč der Innenring, posnetek die Innenaufnahme, premer der Innendurchmesser, rob die Innenkante, živalstvo, zoologija skelet das Innenskelett, svet die Innenwelt, tlak der Innendruck, vod die Innenleitung, žep die Innentasche, služba der Innendienst, dela množina Innenarbeiten množina, elektroda die Innenelektrode, mera das Innenmaß, razsvetljava die Innenbeleuchtung, politika die Innenpolitik, rima der Innenreim, stena die Innenwand, stran die Innenseite, svetilka die Innenleuchte, temperatura die Innentemperatur, vrata die Innentür, dvorišče der Innenhof, stopnice die Innentreppe)

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

oblazinjen (-a, -o) gepolstert (mehko weichgepolstert), Polster- (stol der Polstersessel, klop die Polsterbank, vrata die Polstertür, pohištvo Polstermöbel množina)

oboj² [ó] (-a, -e) beiderlei (obojega spola beiderlei Geschlechts)
oboji/oboje/oboja z množinskimi samostalniki: beide (oboje hlače beide Hosen, oboja vrata beide Türen)
(oba para) beide Paar (oboji čevlji beide Paar Schuhe)

odpiralnik moški spol (-a …) tehnika der Öffner (avtomatski za konzerve Dosenöffner, za vrata Türöffner); naprava: die Öffnungsvorrichtung

odpírati to open; (s ključem) to unlock

naučil se je odpírati oči in zapirati ušesa he learnt to keep his eyes open and his ears closed
odpírati vrata privatni pobudi to open the door (ali the way) to private initiative

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

odpréti to open; (odkleniti) to unlock

s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened

odpréti abrir ; (paket) abrir, desempaquetar ; (steklenico) descorchar ; (truplo) hacer la autopsia a un cadáver ; (tržišče, trgovino) abrir, establecer

odpreti komu oči (fig) abrir a alg los ojos sobre a/c; desengañar a alg
odpreti vrata na stežaj (fig) abrir de par en par las puertas (a)
odpreti se abrirse, (možnost) presentarse, ofrecerse