Franja

Gemeinwille, der, skupna volja

Gesamtwille, der, skupna volja

haz -uri n dobra volja
□ a face haz šaliti se

Herzenswunsch, der, srčna volja; nach Herzenswunsch po mili volji

hilaritās -ātis, f (hilarus) veselost, veselje, radost, dobra volja: Varr. fr., Mel., Plin., Q., Suet., profusa (prešerna) h. Ci., hilaritatem illam, qua hanc tristitiam condiebamus, amisi Ci., risus omnium cum hilaritate N. vesel smeh; v pl.: ceterae hilaritates Sen. ph.; metaf.: h. feriarum Sen. rh., dici Col. vesel dan, arboris Plin.

hȕja ž (t. huj, perz.)
1. čud
2. slaba volja, jeza, srditost: dreknuti od -e

hump¹ [hʌmp] samostalnik
grba, grbina, griček, izboklina, holmec
britanska angleščina, sleng slaba volja, pobitost
ameriško, sleng tempo

šaljivo the Hump Himalaja, Alpe
to be over the hump prestati najhujše
it gives me the hump to me spravlja v slabo voljo

ill humo(u)r [ílhju:mə] samostalnik
slaba volja, čemernost, zlovoljnost, zajedljivost

ill temper [íltémpə] samostalnik
slaba volja, zlovoljnost, čemernost

ill will [ílwíl] samostalnik
sovraštvo, slaba volja, zlonamernost

kismet [kísmet, kíz-] samostalnik
usoda, Alahova volja, kizmet

Lebenswille, der, volja do življenja

lepor (starejše lepōs) -ōris, m (prim. gr. λέπω lupim, λεπτός olupljen, tenek, droben, ličen, nežen, λεπτύνω tanim, tanjšam, λαπαρός tanek, droben, lat. lepidus)

1. milina, ličnost, ugodnost, mičnost, vabljivost: nitido capti lēvique lepore Lucr., pavonum ridenti lepore imitata (po drugih imbuta) saecla Lucr.; šalj.: Liberi lepos Pl. (o vinu).

2. occ.
a) uglajenost, uglajeno vedenje, ljubeznivost, vljudnost: affluens omni lepore ac venustate Ci. (iron.), in quo mihi videtur specimen fuisse humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci.
b) dobrovoljnost, dobra volja, veselje, veselost: medio de fonte leporum surgit amari aliquid Lucr., omnis vitae lepos et summa hilaritas Plin.
c) (o govoru) uglajenost, prefinjena šala (šaljivost), veder dovtip, vedra dovtipnost, pretanjen (fin, izbran) humor, duhovitost: floruit cum acumine ingenii, tum admirabili quodam lepore dicendi Ci., labandus etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., quom lauti accubuissent, … eaque esset in homine iucunditas et tantus in iocando (po drugih in loquendo) lepos Ci., erat cum gravitate iunctus facetiarum et urbanitatis oratorius, non scurrilis lepos Ci.

mattana f pog. slaba volja, muha:
passare la mattana pren. ubijati čas
saltare la mattana ujeziti se, odločiti se nepremišljeno

maussaderie [mosadri] féminin čemernost, puščoba, slaba volja

mȋlje s
1. milina, židana volja: rastapala se od -a; pjevao je od -a
2. ljubkost: gledao je kraljevu kćer, punu -a
3. ljuba oseba, ljubezen: djevojčica je milje sviju
4. ugodje, naslada, lepota
5. ljubezen: za naše milje i ašikovanje nije se znalo

molestia -ae, f (molestus)

1. težava, težavnost, nadloga, nadležnost, neprijetnost, neugodnost, neprilika: Pl., Ter., Ca., Plin., Plin. iun., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., molestiae in facie enascentes Plin. nadležni izrastki in pege na obrazu.

2. ne(je)volja, zlovolja, zlovoljnost, slaba volja, nerazpoloženje, čemernost, jeza, sovraštvo, odpor, nenaklonjenost, mržnja: Pl., Ter., Ph., Suet., ex re molestiam capere Ci., deponere molestias Ci., aliquem molestiis liberare Ci.

3. occ. kot ret. t.ōt. prisiljenost, nepristnost, pretirana natančnost, pedantnost, pedantstvo, pikolovstvo: Latine loquendi sine molestiā diligens elegantia Ci.

moodiness [mú:dinis] samostalnik
slaba volja, čemernost; muhavost

mōrōsitās -ātis, f (mōrōsus) svojeglavost, samoglavost, trmoglavost, trma, malenkostnost, nataknjenost, dlakocepstvo, pikolovstvo, čemernost, sitnoba, slaba volja, pretirana strogost, pretirana natančnost, prevelika pedantnost: Ci., Suet., Sen.

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno