Franja

quaestōrius 3 (quaestor)

1. kvéstorski, kvéstorjev: Q., Plin., Cod. Th., officium Ci. ep., comitia Ci. ep., L. tributske komicije za volitve kvestorjev, insignia T., porta L. zadnja vrata v taboru (blizu kvestorjevega šotora), nav. imenovana decumana, forum (v taboru) L., scriptus Suet. pisarska služba pri kvestorju; subst. quaestōrium -iī, n
a) (sc. tentorium) kvéstorjev šotor (v taboru): captum quaestorium est L.
b) (sc. aedificium) kvéstorjevo uradno stanovanje v provinci, kvestórij: Thessalonicam me in quaestorium duxit Ci.

2. kvéstorski = kvéstorskega ranga (stanu, čina): legatus Ci. s kvestorskim činom, adulescens nondum quaestorius L. ki še ni bil niti kvestor, quaestor iuvenis T. ki je bil kvestor; subst. quaestōrius -iī, m bivši kvéstor: Ci., Suet., Dig.

razpisáti

razpisati natečaj ouvrir un concours
razpisati službo mettre un emploi au concours
razpisati nagrado mettre un prix (ali une récompense) au concours
razpisati posojilo émettre un emprunt
razpisati javna dela mettre des travaux publics en adjudication
razpisati volitve fixer la date des élections
razpisati nagrado na glavo koga mettre à prix la tête de quelqu'un

razpísati (mesto, službo) to invite applications (for a post, a situation); to invite tenders

razpísati volitve VB to issue writs for election, to call an election, to go to the country
razpísati se to write extensively (o on a subject); to be a prolific writer
razpísati posojilo to float a loan
razpísati referendum to call a referendum

razpísati (-píšem) | razpisováti (-újem)

A) perf., imperf. mettere a concorso, bandire un concorso; ekst. bandire, pubblicare; indire:
razpisati štipendije bandire un concorso per borse di studio
razpisati volitve indire le elezioni
razpisati nagrado za radijsko igro mettere a concorso un radiodramma
razpisati nagrado (za prijetje zločinca) mettere, imporre una taglia (su un criminale)
jur. razpisati obravnavo indire l'udienza
ekon. razpisati javno posojilo aprire un prestito pubblico

B) razpísati se (-píšem se) | razpisováti se (-újem se) perf., imperf. refl. pren. scrivere molto, per esteso; dilungarsi nello scrivere

razpísati -píšem dov. a anunţa, a publica (un concurs)
□ razpisati volitve a fixa data alegerilor

razpisováti -sújem nedov. a anunţa, a publica (un concurs)
□ razpisovati volitve a fixa data alegerilor

rectorial [rektɔ́:riəl]

1. pridevnik (rectorially prislov)
pastorski, župniški
univerza rektorski

2. samostalnik

rectorials množina volitve rektorja

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

Salvador samostalnik
1. (država) ▸ Salvador [állam]Sopomenke: Republika Salvador

2. (mesto v Braziliji) ▸ Salvador [város Brazíliában]

scrutinio m (pl. -ni)

1. skrutinij, štetje glasov; izid volitev, glasovanja:
scrutinio di lista volitve po listah
scrutinio segreto tajno glasovanje
scrutinio uninominale volitve enega kandidata

2. šol. redovalna konferenca

senat samostalnik
1. (v pravosodju) ▸ szenátusTožilec je sodnemu senatu predlagal štiri leta in šest mesecev zapora. ▸ Az ügyész négy év és hat hónap szabadságvesztéssel járó büntetést javasolt a bírói tanácsnak.
Povezane iztočnice: arbitražni senat, kazenski senat, poravnalni senat, pritožbeni senat, sodni senat

2. (v parlamentu) ▸ szenátus, felsőházSojenju v senatu predseduje predsednik ameriškega vrhovnega sodišča. ▸ Az amerikai legfelsőbb bíróság főbírája elnököl a szenátusi tárgyaláson.
Sopomenke: zgornji dom kongresa

3. (v organizaciji) ▸ szenátus
4. (na univerzi) ▸ szenátus
5. zgodovina (v starem Rimu) ▸ szenátus, senatus

sénatorial, e, aux [senatɔrjal, rjo] adjectif senatski, senatorski

commission féminin sénatoriale senatska komisija
élections féminin pluriel sénatoriales volitve senatorjev

senátorski sénatorial

senatorske volitve élections sénatoriales

senátorski senatorial

senatorske volitve elecciones f pl senatoriales

senátski (-a -o) adj. del senato; al senato:
senatski sklep delibera del senato
senatske volitve elezioni al senato

septennial [septéniəl] pridevnik (septennially prislov)
sedemleten, trajajoč 7 let, ki se dogaja vsakih 7 let (vsako sedmo leto)

septennial elections volitve vsakih 7 let

sham¹ [šæm]

1. samostalnik
hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, simuliranje; prevara, slepilo, videz
figurativno komedija, farsa; lažna oseba (stvar); ponaredek, posnetek, nadomestek, imitacija
pogovorno malo vredno blago; slepar
pogovorno šaljivec

2. pridevnik
lažen, nepravi, nepristen, ponarejen; hlinjen, simuliran; dozdeven, namišljen, prividen

sham elections lažne, navidezne volitve
sham fight lažna (simulirana) bitka
sham jewel(le)ry nepristen nakit

sincère [sɛ̃sɛr] adjectif odkrit, iskren, odkritosrčen; (tekst) avtentičen

amitié féminin sincère iskreno prijateljstvo
élections féminin pluriel sincères volitve brez goljufij
repentir sincère masculin iskreno kesanje ali obžalovanje
sincères condoléances, sincères salutations iskreno sožalje, iskreni pozdravi

skupščínski (-a -o) adj. parlamentare, assembleare;
skupščinska razprava dibattito parlamentare
skupščinski sklepi decisioni assembleari
skupščinske volitve elezioni per il parlamento, parlamentari, politiche

sploš|en [ô] (-na, -no)

1. allgemein (tudi matematika), Allgemein- (dobrina das Allgemeingut, der Allgemeinbesitz, infekcija Allgemeininfektion, izobrazba Allgemeinbildung, blagor das Allgemeinwohl, interes das Allgemeininteresse, počutje das Allgemeinbefinden)
lingvistika splošna raba der allgemeine Sprachgebrauch
splošna ocena allgemeine Beurteilung
splošna vojaška obveznost allgemeine Dienstpflicht
splošna enačba matematika allgemeine Gleichung
splošne volitve množina allgemeine Wahlen

2. (obči) gemein, Gemein- (koristnost die Gemeinnutz, nevarnost die Gemeingefahr, raba der Gemeingebrauch, razumljivost die Gemeinverständlichkeit, veljavnost die Gemeingültigkeit, dobrine množina das Gemeingut, jezik die Gemeinsprache)

3. (generalen) generell, General- (amnestija/pomilostitev die Generalamnestie, klavzula die Generalklausel, odveza die Generalabsolution, obravnava/razprava die Generaldebatte, prevencija die Generalprävention, stavka der Generalstreik, napad vojska der Generalangriff)

4. (univerzalen) universal, universell, Universal- (omikanost die Universalbildung, zgodovina die Universalgeschichte)

5. (posplošen) allgemein, pauschal

6.
splošni davki Gemeinschaftssteuern množina
biologija splošni razvoj die Stammesentwicklung
| ➞ → splošno