Franja

dócil ubogljiv, poslušen, voljan, krotak, mehak

dócil para aprender vnet za učenje, učljiv

ērigō -ere -rēxī -rēctum (ē in regere)

1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

2. occ.
a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. — Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.

féru, e [fɛrü] adjectif ranjen

féru d'amour do ušes zaljubljen
être féru de quelque chose biti ves vnet za, zaljubljen v
féru d'une idée zaljubljen v idejo
d'une science v neko vedo

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

Feuer, das, (-s, -) ogenj, (Brand) požar, [Schiffahrt] Schifffahrt luč, Heerwesen, Militär ogenj, streljanje; figurativ ogenj, temperament, (Eifer) vnema; in Augen, von Diamanten: iskrenje; Feuer machen zakuriti (ogenj), figurativ podkuriti (komu); Feuer legen zažgati, podtakniti ogenj; Feuer fangen vneti se ( tudi figurativ ); Feuer und Flamme sein für biti vnet za, navduševati se za; mit Feuer und Schwert z ognjem in mečem; wie Feuer und Wasser ne ujemati se, biti povsem nasproten; für jemanden/etwas durchs Feuer gehen iti za (koga/kaj) skozi ogenj, biti povsem predan (komu/čemu); die Hand für jemanden/etwas ins Feuer legen dati roko v ogenj za koga/kaj; mit dem Feuer spielen igrati se z ognjem

fidèle [fidɛl] adjectif zvest; veren; zanesljiv, verodostojen; točen; masculin, religion vernik

balance féminin, montre féminin fidèle točna, zanesljiva tehtnica, ura
copie féminin fidèle točen prepis
historien masculin fidèle verodostojen zgodovinar
mémoire féminin fidèle zanesljiv, dober spomin
c'est un fidèle des concerts du vendredi on je zanesljiv (vnet, reden) obiskovalec petkovih koncertov
être fidèle à sa parole držati svojo besedo
rester fidèle à sa promesse držati svojo obljubo

flammō -āre -āvī -ātum (flamma)

I. intr. (le v pt. pr.) plamteti, plameneti, goreti: fenum flammans, Pr. flamantia lumina V. bliskajoče se oči. —

II. trans.

1. vneti, vžgati, sežgati, zažgati: fax nubila flammans Val. Fl.; v pass.: flammatus Iuppiter igni Ci. poet. plameneč od ognja, quaecumque igni flammata cremantur Lucr., flammatus Phaëthon Cat. sežgani, ut interirent crucibus affixi aut flammandi T. za sežig pripravljeni, ignes illi immortalis dei vivacitate flammantur Ap. gorijo.

2. metaf.
a) vneti koga za kaj, razvneti, razjeziti, razsrditi: iuvenem facta ad Mavortia flammat Sil., donis vulgum laudumque cupidine flammat Sil., omnis exercitūs flammaverat adrogantia … militum T.; v pass.: flammato corde V., flammatus amore Val. Fl. od ljubezni vnet.
b) occ. razplameniti = pordečiti: flammata pudore iuventus Val. Fl. rdeča, flammata toga Mart. kot ogenj rdeča, illius roseo flammatur purpura vultu Stat. na njenem rožnatem licu vzplameni rdečica, rožnato lice ji zardi.

fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

(voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
fuego convergente koncentričen ogenj
fuego cruzado križni ogenj
fuego fatuo vešča
(voj) fuego graneado hitri ogenj
fuego del hígado (med) pege
fuego de metralla kartečni ogenj
fuego nutrido neprenehen ogenj
fuego de Santelmo Elmov ogenj
arma de fuego strelno orožje
piedra de fuego kresilni kamen
toque de fuego plat zvona
apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
déme V. fuego smem prositi za ogenj?
echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
echar leña al fuego olja ognju prilivati
gritar al fuego vpiti »gori!«
hacer fuego streljati
huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
jugar con fuego igrati se z ognjem
metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
pegar fuego a una casa zažgati hišo
romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
tocar a fuego biti plat zvona
a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
a prueba de fuego nezgorljiv
en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
¡fuego! gromska strela!
¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
fuegos artificiales umetni ogenj

fūrunculus² -ī, m (morda nam. *furfunculus iz furvus) vnet koničast tvor, ulje: Cels., Col., Plin., P. Veg.

gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
de (buena) gana (od srca) rad
de mejor gana rajši
de mala gana nerad
de su gana prostovoljno
darse gana dobiti veselje za
pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
hacer gana dobiti tek za jedi
no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
estar sin ganas ne imeti teka

goreč|en [é] (-na, -no) (vnet) eifrig

incendō -ere -cendī -cēnsum (in, *candere, prim. candeō)

1. priž(i)gati, už(i)gati, zaž(i)gati, zapaliti: Q., tu illas faces incendisti Ci., matronae Dianam odoribus incensis persecutae sunt Ci., cupas pice refertas i. C., lychni incensi V.; z meton. obj.: agros i. V. stvari na njivi, aram, altaria i. V. daritve ali ogenj na žrtveniku; poseb. v pomenu: zažgati (tako, da nastane požar), ogenj zanesti kam: Sen. ph., vepres i. V., coniurati urbem incendere voluerunt Ci., classis piratorum manibus incensa est Ci., qui aedīs sacras suis manibus incendit Ci., Avaricum i. C.; od tod pass. = vneti se, vžgati se: lucus nocturno tempore incensus N., tabulae incenso tabulario interierunt Ci.

2. meton.
a) razgreti, segreti, razpaliti: lignis fornacem Col.; tudi o telesni vročini: potio quam dilutissima, ut et sitim tollat nec corpus incendat Cels.; s prolept. obj.: incensi aestus V. povečana telesna temperatura, febriculam i. Cels.
b) razsvetliti: luna incensa radiis solis Ci., sol incendit aurum O., squamam incendebat fulgor V. jim je dajal ognjeni blesk.

3. metaf.
a) (afekte ali glede na afekte) podžgati, vžgati, vneti, razvneti, (raz)dražiti: Ter., incensa odio Nicostratum … postulavit Ci., turpissima libidine incensus Ci., incensus amore, furiis V., tanta cupiditate incensus sum ad reditum Ci., iuventutem ad facinora i. S., equum calcaribus Hirt. spodbadati (podžigati), ut animos accusator incenderet Ci., qui et ipsi incensi sunt studio Ci., imperator incensus ad rem publicam bene gerendam Ci. vnet, goreč za … , in meditando vehemens et incensus Ci. (o govorniku) ognjevit, incensa cupiditas Ci., libido Ci. vroča; pesn.: desine me incendere querellis V., pariterque incendit et ardet O. vnema (ljubezen) in gori (v ljubezni); toda: adeo erat incensus, ut leniri non posset N. tako razdražen, incensa per urbem bacchatur V. v strasti razvneta, strastno.
b) nekako razvneti ali razburiti, napolniti: clamore incendunt caelum V., regiam luctu i. Iust.
c) zažgati = ugonobiti, uničiti, pogubiti: genus tuum Pl.
č) zvišati, povišati, nabiti ceno, podražiti; potem sploh: pomnožiti, povečati: annonam i. Varr., pudor incendit vires V., illa incendens luctūs V., haec fletu T.

Labiēnus -ī, m (labium) Labién = Ustnati, priimek Atijevega rodu. Najbolj znana sta:

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji, l. 50 namestnik v Tostranski Galiji (Gallia togāta). L. 49 je prestopil k Pompeju, se boril pri Farzalu in Tapsu ter padel l. 45 pri Mundi: Ci., C., Hirt. Od tod adj. Labiēniānus 3 Labiénov: milites Auct. b. Afr.

2. T. Attius Labienus, zajedljiv govornik (zato so ga porogljivo imenovali Fabbienus Fabién = Besnež), vnet republikanec, v pisani in govorjeni besedi hud Avgustov nasprotnik: Sen. rh., Q., Suet.

laterēnsis -e (latus -eris) (ob)stranski; subst. laterēnsis -is, m spremljevalec, telesni stražar: Tert. — Kot rim. nom. propr. Laterēnsis -is, m Laterénzis = morda „Varuh, Stražar“, priimek rodu Juvencijev, med katerimi je najbolj znan M. Iuvencius Laterensis Mark Juvencij Laterenzij, Lepidov legat, vnet republikanec: Ci.

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

obmodek samostalnik
anatomija (žleza) ▸ mellékhere

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pohàdāč -áča m obiskovalec: revan pohadač večernjeg tečaja vnet obiskovalec večernega tečaja

predan (-a, -o) ergeben (v božjo voljo gottergeben); (vnet) eifrig

preveč [è] [zuviel] zu viel (kruha, sladkorja, hrupa [zuviel] zu viel Brot, Zucker, Lärm); v neprimerni meri: über Gebühr
veliko preveč viel zu viel, viel zu sehr
več kot preveč übergenug
vse preveč [allzuviel] allzu viel, [allzusehr] allzu sehr
ne preveč (pameten, priljubljen) nicht besonders (klug, beliebt)
kar je preveč, je preveč! was [zuviel] zu viel ist, ist [zuviel] zu viel!
s pridevnikom über- (pameten übergescheit, priden überfleißig, vnet übereifrig, kisel übersäuert), super- (pameten superklug), z glagolom über- (naprezati/obremenjevati überanstrengen, überfordern, überstrapazieren, posušiti übertrocknen, mešati überrühren, okisati übersäuern, popasti überweiden, poudarjati überbetonen, raztegniti überdehnen, vprašati koga (jemanden) überfragen, začiniti überwürzen), ver- (osoliti versalzen, popoprati verpfeffern)
figurativno preveč si naložiti sich [zuviel] zu viel zumuten, sich übernehmen
preveč si dati opraviti z [zuviel] zu viel Federlesens machen von
preveč si dovoliti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, sich große Freiheiten herausnehmen
preveč si privoščiti es zu bunt treiben
preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
to je preveč (to je od sile) das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus, das geht über die Hutschnur, das ist die Höhe!, da hört doch alles auf!