Franja

over³ [óuvə] predlog

1.
čez (a bridge over the river)

2.
pri (over the fire pri ognju, pri kaminu)

3.
po (all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu)

4.
onkraj, na drugi strani (over the sea onkraj morja)

5.
pri (he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja)

6.
nad (to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom)

7.
več kakor, čez (over a mile čez miljo, over a week več kot teden)

8.
(časovno) prek, v času (over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic)

9.

Razno:

hand over hand s preprijemanjem (pri plezanju), figurativno vztrajno, hitro napredujoč
over head and ears (in love) do ušes (zaljubljen)
over shoes over boots na vrat na nos
over the top ne glede na kaj, brez ozira na kaj
over the way nasproti, na drugi strani
over one's head nerazumljiv, pretežek

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

pouvoir¹ [puvwar] masculin moč, oblast, sila; pooblastilo; sposobnost; ugled, vpliv (sur na)

en mon pouvoir v moji moči, v mojih močeh
pouvoir d'achat kupna moč
pouvoir d'attraction privlačna sila, privlačnost
pouvoir constituant, législatif, exécutif ustavodajna, zakonodajna, izvršilna oblast
pouvoir judiciaire sodna oblast
pouvoir d'observation dar opazovanja
pouvoir paternel očetovska, starševska oblast
pouvoirs pluriel publics javna oblast
abus masculin de pouvoir zloraba oblasti
arrivée féminin au pouvoir, prise féminin de pouvoir prevzem oblasti
excès masculin de pouvoir prekoračenje pooblastil
fondé masculin de pouvoir pooblaščenec; prokurist
homme masculin au pouvoir oblastnik
homme masculin du pouvoir privrženec oblasti, režima
plein pouvoir (polno) pooblastilo
avoir en son pouvoir imeti v svoji oblasti
être au pouvoir (politique) biti na oblasti
être en, au pouvoir de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
excéder, outrepasser ses pouvoirs prekoračiti svoje pooblastilo
exercer, détenir le pouvoir izvajati oblast, vladati
munir de pouvoir dati pooblastilo, pooblastiti
tomber au pouvoir de quelqu'un pasti komu v roke

povampiri|ti se (-m se)

1. zum Vampir werden

2. figurativno außer Kontrolle geraten; (divje vladati) zügellos herrschen, wüten

praesidātus -ūs, m (praeses)

1. zaščitništvo, zaščita, varstvo, varovanje, (o)bramba: Arn.

2. namestništvo: Dig., Dalmatiae Vop., praesidatu regere Aur. vladati kot namestnik, honore gesti praesidatus inclitus Aus.

prevalent [prévələnt] pridevnik (prevalently prislov)
prevladujoč, razširjen
arhaično učinkovit

to be prevalent vladati, biti razširjen, razsajati (bolezen itd.)

regierbar: leicht/schwer regierbar ki mu je lahko/težko vladati

Regiment, das, (-/e/s, -e/r/) Heerwesen, Militär polk, regiment; das Regiment führen vladati, voditi; ein mildes/strenges Regiment führen vladati/voditi z mehko/trdo roko

rēgnum -ī, n (regere, rēx)

1. vlada(nje), vladarstvo, vladavina, neomejena oblast: alicui regnum deferre C., regnum concutere L., regni cupiditate inductus C. iz želje po oblasti, iz vladoželjnosti, iz vladohlepja; metaf.: nec regna vini sortiere H. = gr. ἀρχιποσία predsedstvo pri popivki, stoloravnateljstvo, sub regno Cinarae H. ko je imela Cinara (Kinara) oblast nad menoj, regnum lusu sortiri T., sub regno tibi esse omnes animi partes Ci., si aliquid regni est in carmine O. moč.

2. kraljestvo, kraljevanje, kraljevska oblast in čast, kraljevski prestol: regnum agere, affectare L., privatus regnum est adeptus (sc. Cyrus) N., regnum Numidiae S., ei regnum dare N. koga narediti (postaviti) za kralja, naspr. regnum alicui adimere ali eripere Ci., C., Cu., Eutr. koga vreči (pahniti) s prestola, komu vzeti kraljestvo (kraljevsko oblast); occ. kraljev(sk)a hiša (rodovina), kraljeva stolica (prestolnica): propter necessitudines regni C. zaradi njegovih zvez s kraljevo hišo, hoc regnum dea gentibus esse tendit V. glavno mesto sveta.

3. v negativnem pomenu vlada(nje) = samovlada, samovladje, samodrštvo, samodržje, tiranstvo, tiranija, tiranska (nad)oblast, trinoštvo, samosilje, samosilstvo, samosilništvo: cum Timophanes tyrannidem occupasset et (sc. Timoleon) particeps regni posset esse N., regnum petere, appetere, occupare Ci., Dionysius regnum filio reliquit N., crimen regni O., in plebe Romana regnum exercere L. zatirati, trinoško vladati, hoc vero regnum est et ferri nullo pacto potest Ci., regnum iudiciorum, forense Ci.

4. meton.
a) država, kraljestvo, kraljevina: omnes urbes, agri, regna denique venierunt Ci., fines regni C., patrio regno pulsus L., regnum caelorum Hier. nebeško kraljestvo; pesn.: cerea regna V. lončki (prim. rex apum), Cerberus regna (sc. Ditis) personat V. podzemeljsko kraljestvo, kraljestvo senc (sence in teme (temine)).
b) metaf. področje, posestvo, last, lastnina, svojina: nisi hic in tuo regno essemus Ci., mea regna videns mirabor aristas V., deserta regna pastorum V.
c) regna = reges vladarji, oblastniki, mogočniki, mogočneži, mogočnjaki: Stat.

rienda ženski spol vajet, uzda, brzda

a media rienda v kratkem galopu
a rienda suelta v diru, skokoma; razbrzdano
a toda rienda v diru, v galopu
llevar de rienda za vajete voditi
aflojar las riendas popustiti vajeti
volver las riendas obrniti
tirar la rienda vladati

rife [ráif] povedkovnik pridevnik
zelo razširjen, pogosten, zelo poznan; splošen; številen; prevladujoč; poln, napolnjen (with z)

to be rife biti razširjen, vladati, prevladovati, razsajati (o kugi)
to grow (to wax) rife razširiti se, razpasti se, razmahniti se

roast¹ [róust]

1. samostalnik
pečenka, pečenje; praženje
pogovorno dráženje, grajanje

to rule the roast figurativno, pogovorno biti gospodar, vladati (doma, v hiši); pogovorno imeti popolno oblast, oblačiti in vedriti
to stand the roast biti tarča smešenja, zasramovanja ali grajanja

2. pridevnik
pečen; pražen

roast goose pečena goska
roast meat pečeno meso
roast pork (veal) svinjska (telečja) pečenka

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

roost¹ [ru:st] samostalnik
gred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik
pogovorno ležišče, počivališče, prenočišče

at roost na gredi, figurativno v postelji
to be at roost spati (o perutnini); figurativno spati (o ljudeh)
to go to roost iti spat, iti na počivanje
to rule the roost figurativno biti gospodar, gospodariti, vladati, voditi
curses come home to roost kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

rule¹ [ru:l] samostalnik
pravilo; kar je normalno, običajno
matematika pravilo; pravilo igre
cerkev pravilnik reda; predpis
pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

as a rule navadno, praviloma, normalno
as is the rule kot navadno
by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
by the rule and line figurativno natančno
rules of action (of conduct) smernice
rule absolute neomejeno gospostvo
rules of the air predpisi v zračnem prometu
rules of the road cestni prometni predpisi
rule of force tiranija
the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
em rule pomišljaj
an exception to the rule izjemen primer
golden rule zlata sredina, zlato pravilo
hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
slide rule logaritmično računalo
standing rules pravilnik, statut
it is against the rules to je proti pravilom
it is the rule that... pravilo je, da...
to become the rule postati pravilo
to break a rule prelomiti pravilo
to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
to lay down a rule postaviti pravilo
to work to rule izvajati pasivno rezistenco
the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo

samosílen samosílniški tyrannical, tyrannic; tyrannous; despotic

samosílno vladati to tyrannize

sceptre, scepter [séptə]

1. samostalnik
žezlo
figurativno kraljevska oblast

to wield the sceptre vihteti žezlo, vladati

2. prehodni glagol
predati (komu) žezlo (oblast)

sedere^*

A) v. intr. (pres. siēdo)

1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje

2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga

sit^*1 [sit]

1. neprehodni glagol
sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
zastopati v parlamentu (for koga)
imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
zaposliti se (over s čim)
študirati (under pri kom)

2. prehodni glagol
sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

to sit on the bench figurativno biti sodnik
the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
to sit in Congress biti član Kongresa
to sit for an examination opravljati izpit
to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
to sit a horse jahati na konju
to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
to sit a play through prisostvovati igri do konca
he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno

supreme [sju:prí:m]

1. pridevnik (supremely prislov)
najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičen

supreme authority najvišja oblast
supreme baseness skrajna nizkotnost, podlost
supreme courage največji pogum
Supreme Being religija Bog
Supreme Court Vrhovno zvezno sodišče (v ZDA)
Supreme Court of Judicature Vrhovno sodišče za Anglijo in Valizijo
the supreme command vojska vrhovno poveljstvo
supreme end najvišje dobro
supreme hour poslednja (smrtna) ura
supreme master of painting dovršèn slikar
the Supreme Pontiff papež
supreme sacrifice najvišja žrtev, žrtvovanje življenja
Supreme Soviet Vrhovni sovjet
to reign supreme neomejeno vladati

2. samostalnik
kdor je najvišji
figurativno vrhunec, višek

the supreme of folly višek norosti