Franja

pactole [paktɔl] masculin vir bogastva, dobička; zlata jama

c'est un vrai pactole to je prava zlata jama

Permēssus -ī, m (Περμησσός) Permés, bojotska reka, izvirajoča na Helikonu; njen vir je bil posvečen Muzam: V. Od tod adj. Permēssius 3 perméški: fons Aganippaea Permessius educat unda Cl. Subst. Permēssis -idis, f (Περμησσίς) Permésida, perméški vir: Mart.

perniciēs -ēī, f (per in nex)

1. poguba, pogubitev, pogubljenje, uničenje, propad(anje), nesreča (naspr. salus): Pl., L., Ap., Cels. idr., alicui perniciem dare Enn., spe salutis in perniciem incurrere, depellere perniciem a patria, incumbere ad alicuius perniciem, incurrere in apertam perniciem, perniciem afferre vitae alicuius, moliri alicuius perniciem Ci., his opibus paene ad perniciem alicuius uti C., machinari alicui perniciem S., perniciem ferre H., quae res illis perniciei et huic saluti fuit N., facile impelli ad eorum perniciem N., sine pernicie corporis Cu., facere alicui perniciem, astus hostium in perniciem ipsis vertere T., perniciem afferre, agi in perniciem Plin., agi ad perniciem, parare alicui perniciem Ph.

2. meton. (o osebah) nesreča, kuga, poguba, smrt, vir pogube (nesreče): S., Cat., Col., pernicies adulescentum (o zvodniku) Ter., adduxi hominem, perniciem Siciliae Ci., p. macelli H. (o požeruhu), hic (sc. Alexander) … tam hostium pernicies quam amicorum Sen. ph.; v pl. = pogubne, škodljive živali: Col.

Opomba: V rokopisih najdemo tudi obl. perneciēs, pernitiēs in permitiēs. Star. gen. sg. pernicii: Ci. (Pro Rosc. Amer. 131), Gell., Sis. (ap. Gell. et Non.); star. gen. sg. pernicies: Char.; star. dat. sg. perniciē: L.; dat. sg. pernicii: N. (Thrasybulus 2, 2; po nekaterih izdajah perniciei).

poudrière [pudrijɛr] féminin skladišče smodnika; figuré sod smodnika, vir konfliktov, nevaren kraj

la poudrière des Balkans au début du 20^e siècle sod smodnika na Balkanu v začetku 20. stoletja

Primärquelle, die, primarni vir

radiatore m

1. radiacijski, sevalni vir

2. radiator, grelnik, ogrevalo

3. avto radiator

Rechtsquelle, die, Recht pravni vir

revenue [révinju:] samostalnik
pravno & parlament (državni) dohodek, (budžetni) dohodki; finančna uprava, fiskus; renta, dohodek, vir dohodkov
množina skupni dohodki

revenue cutter obalna carinska stražna ladja (zoper tihotapce)
revenue officer carinik, financar, davčni uslužbenec
inland revenue dohodki od davkov, carine ipd
internal (public) revenue državna blagajna, fiskus
local revenues občinski dohodki
to derive revenues from dobivati dohodke od

Sekundärquelle, die, sekundarni vir

Störungsquelle, die, vir motenj

Strahlenquelle, die, vir sevanja

Stromquelle, die, vir električne energije

tolmúnast -a -o nalik na vir

vigna f

1. agr. vinograd:
terreno piantato a vigna zemlja, zasajena s trto
la vigna del Signore pren. Gospodov vinograd, Cerkev
vigna che non fa uva pren. nesposobnež; jalovo podjetje, početje
non essere terreno da piantar vigna pren. biti ničvreden, neresen, nesposoben

2. pren. vir dobička:
la vigna di Cristo pren. šalj. donosno početje, dobičkonosna dejavnost

Wärmequelle, die, vir toplote

Wasserquelle, die, vodni vir

Wasservorkommen, das, vodni vir, vodna zaloga

well-head [wélhed] samostalnik
izvir, vrelec
figurativno glavni vir (of a supply oskrbe)

živonáčelnī -ā -ō zastar. ki daje življenje, ki je vir življenja: -a Bogorodica

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.