Trott, der, figurativ vedno isto početje, uhojeno početje; im alten Trott po utečenih kolesnicah
tr̀pija ž
1. trpljenje: svet u onoj našoj bolnici kao i svugde trpija je
2. dial. bolezen, ko je bolnik vedno lačen
tuttora avv. še, še vedno
übergreifen*1 preiti, prehajati, širiti se (auf na), razširiti se, vedno bolj se širiti; (reichen in) segati v/na
up-and-coming [ʌ́pəndkʌ́miŋ] pridevnik
pogovorno podjeten, spreten, okreten, vedno pripravljen, zmožen, sposoben
urbanisation [-zasjɔ̃] féminin spreminjanje v mesto, urbanizacija; vedno večja koncentracija prebivalstva v mestih
valetudinarian [vælitju:dinɛ́əriən]
1. pridevnik
bolehen, bolehav; krhkega, rahlega zdravja, hirav; okrevajoč; ki išče zdravje; preveč zaskrbljen za svoje zdravje, hipohondrski
2. samostalnik
kdor je vedno bolan, bolehavec, hiravec; rekonvalescent, prebolevnik; hipohonder, namišljen bolnik
verberābundus 3 (verberāre) vedno pretepajoč, pretepaški: advorsitores pol cum verberibus decet dari, uti eum verberabundum abducant domum Pl.
Verlierer, der, (-s, -) poraženec, kdor vedno kratko potegne
versābundus 3 (versāre) vedno vrteč se, vedno krožeč: turbo Lucr., sidera Vitr.
verscheiden* preminiti, za vedno se posloviti
vigilāx -ācis (vigilāre) vedno buden, vedno čuječ, bedljiv, vedno na preži bivajoč: Suburra Pr., gallinacei Col., hirundo Aus.; metaf. vedno buden = nikoli ne mirujoč: vigilacibus excita curis O.
vigilō -āre -āvī -ātum (vigil)
I. intr.
1. biti buden, bedeti, bdeti, čuti (naspr. dormire, quiete compositum esse ipd.): Ter., Lucr. idr., vigilare ad multam noctem Ci. ali de multa nocte Ci. ep., proxima nocte Ci., Regulus vigilando necabatur Ci., vigilate, viri V., si (sc. aeger) noctu dormit, si interdiu vigilat Cels., vigilanti stertere naso Iuv. delati se, kakor (da) bi spal; brezos.: redeo, si vigilatur et hic Mart.; preg.: hic vigilans somniat Pl. = ta sanjari o zlatih gorah, si sanjaje obeta zlate gore; prim.: num ille somniat ea, quae vigilans voluit? Ter.; vigilans dormit Pl. ali vigilans stertis Lucr. (o zaspancu, lenuhu).
2. vigilare (kot bolezen) biti nespečen, osta(ja)ti buden (nespečen): per se vigilat Cels., si nihilominus vigilant (sc. insanientes) Cels.
3. metaf. bedeti =
a) vedno goreti: vigilet Troicus ignis Stat., lumina … summā vigilantia turre (na vrhu svetilnika) O., flamma vigilans Fl.
b) neprestano paziti (biti pozoren), skrbno paziti na koga ali (na) kaj, neumorno delati (delovati), neutrudno skrbeti za koga, za kaj: vigilandum est semper; multae insidiae sunt bonis Acc. ap. Ci., vigilare, adesse, providere rei publicae Ci., excubabo vigilaboque pro vobis Ci., ianitor ad dantes vigilet Pr., ut vivas igitur, vigila H., vigila, ne tuam causam deseras Ci., Mars vigila Serv.; z dat.: studiis vigilare severis Pr. predajati se … , neutrudno se ukvarjati … —
II. trans.
1. (z zunanjim obj.) prebede(va)ti, (pre)čuti: Plin. iun. idr., noctes vigilabat ad ipsum mane H., noctes vigilantur amarae O., vigilata nox O., vigilata convivio nox T., vigilanda nox Pr., Tib., Q.
2. (s prolept., notranjim obj.) bedeč (o bedenju) ali čujoč kaj storiti, narediti (delati), opraviti (opravljati), izvesti (izvajati), (iz)vršiti ipd.: quae vigilanda viris V., accipe dona meo multum vigilata labore Ps.-V. (Ciris), pretium vigilatorum laborum O., carmen vigilatum O. med b(e)denjem izmišljena, magia plerumque noctibus vigilata Ap., nullas hoc genus vigilias vigilarunt Gell. — Od tod
1. adj. pt. pr. vigilāns -antis, adv. vigilanter bedljiv =
a) budno opazujoč, ostro motreč: oculi vigilantes V., Veg., vigilantes curae Ci. skrbi ob prebedenih nočeh.
b) klas. le metaf. (neprenehno) pazljiv, (neutrudno) pozoren, skrben, neutruden, neumoren, neutrudljiv, neumorno dejaven, delaven, prizadeven: Val. Max., Aug., Don., Amm. idr., homo, tribunus plebis vigilans consules vigilans Ci., ut nemo vigilantior ad iudicium venisse videatur Ci., Cato homo vigilantissimus Ci., vigilanter provinciam administrare Ci., enitar vigilantius Ci., vehementissime vigilantissimeque vexatus Ci.
2. adv. pt. pf. vigilātē skrbno, marljivo, delavno: vigilate atque attente verbum non probum vitavit Gell.
when [wen]
1. veznik
ko, kadar, v času ko, ravno ko; kdaj; potem ko; medtem ko, vedno kadar
when a boy kot (ko sem bil, je bil še) deček
when asleep v spanju
when received po prejemu
he is playing when he might be studying igra se, namesto da bi se učil
2. prislov
kdaj
when did it happen? kdaj se je to zgodilo?
3. zaimek
kdaj, kateri čas
since when od kdaj, kako dolgo; odtlej, od tega časa
till when doklej
till when shall I wait? doklej bom čakal?
4. samostalnik
čas, trenutek; datum (of an event nekega dogodka)
the when and the how datum in način
the when and where čas in kraj (of s.th. česa)
else when enkrat drugič, drugikrat
worryguts [wʌ́rigʌts] samostalnik
pogovorno kdor si vedno dela skrbi, črnogled, pesimist
yet1 [jet] prislov
še vedno, še; doslej, že (v vprašanjih); vendarle
yet again spet in spet
yet a moment (samo) še trenutek
yet once (more) še enkrat
as yet doslej
but yet toda vendarle
never yet še nikoli
not yet še ne
nothing yet še nič
(pri primerniku) yet better še boljši (bolje)
yet richer še (celó) bogatejši
there is yet time še je čas
some are yet to come nekateri morajo še priti
he may come yet on utegne še priti
have you finished yet? ste že končali?
need you go yet? morate že iti?
I have not yet finished nisem še končal
the largest yet found specimen doslej največji najdeni primerek
he will win yet vendarle bo še zmagal
he'll be hanged yet še obesili ga bodo, končal bo na vislicah
while he was yet alive ko je še živel
it is strange and yet true čudno (neverjetno) je, a vendarle resnično
yeuse [jöz] féminin, botanique vedno zeleni hrast
zàdovijek (ijek.), zàdovēk (ek.) prisl. za vedno: blago tebi zadovijek
zanàuvijek, zànavijek (ijek.), nanàuvēk, zànavēk (ek.) prisl. za vedno: smrt ljudje zanauvijek rastavlja
zàsvagda prisl. za vedno: zbogom zasvagda!