Franja

boisson [bwasɔ̃] féminin pijača

débit masculin de boisson točilnica, vinotoč
droit masculin sur les boissons davek na pijače
être adonné à la boisson biti vdan pijači
cette boisson porte à la tête ta pijača gre v glavo
être pris de boisson biti vinjen, pijan

bouteille [butɛi] féminin steklenica, buteljka (7 dl); vsebina steklenice

bouteille de vin, de bière, d'huile steklenica vina; piva, olja
bouteille à eau, à vin steklenica za vodo, za vino
bouteille de champagne buteljka šampanjca
bouteille d'air comprimé steklenica stisnjenega zraka
bouteille thermos, isolante termovka
bouteille de Leyde leidenska steklenica
bière féminin en bouteilles pivo v steklenicah
bouteille à oxygène steklenica s kisikom
col masculin, goulot masculin de bouteille vrat steklenice
cul masculin de bouteille dno steklenice
ventre masculin, pance féminin de bouteille trebuh steklenice
aimer la bouteille rad ga piti, biti vdan pijači
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zmedena, nejasna situacija
mettre du vin en bouteilles ustekleničiti vino
prendre de la bouteille starati se (kot vino)

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!

cōnsuētūdō -inis, f (cōnsuēscere)

1. (stara) navada, običaj, šega: bona, mala Ci., melior Varr., pessuma Q., communis, vulgaris, diuturna Ci., vetus Ter., Ci., T., antiqua Suet., longa, assidua Q., usitata Q. običajno pravo = ius consuetudinis Ci., quadam barbara consuetudine C., c. regia Eutr. običaj (uprava) pod kralji, za kraljev, depravatio consuetudinis S., ut est consuetudo Ci. kakor je običajno, ut fert Gallica c. C., est hoc Gallicae consuetudinis, ut … C., non est meae consuetudinis rationem reddere, qua de causa … Ci., est natura tuus filius, consuetudine discipulus Ci. iz navade, po navadi, consuetudine sua C. po svoji navadi, res in consuetudinem venit Ci. prihaja v navado, postaja običajna, nobis contentio prope in consuetudinem vertit T. nam je prišlo … že skoraj v navado, in consuetudinem vertit, ut consules …, quantum principi debeant, profiteantur Plin. iun.; s subjektnim gen.: c. maiorum, medicorum Ci., est c. Siculorum ceterorumque Graecorum, ut … Ci., c. fori et pristinus mos iudiciorum Ci., c. oculorum Ci. navaden pogled, consuetudine populi Romani C. non esse consuetudinem populi Romani accipere ab hoste armato condicionem C., ut barbarorum fere c. est Hirt.; z objektnim gen.: c. incommodorum, peccandi, scribendi Ci., quod … iam in proverbii consuetudinem venit Ci. je prišlo že v pregovor, abhorrere ab consuetudine communis sensūs Ci. ne skladati se z običajnim mnenjem, illa immanis ac barbara c. hominum immolandorum Ci., eorum dierum consuetudine itineris nostri exercitūs perspectā C. pohodni red, v katerem so naše vojske tiste dni marširale; s praep.: pro (po) mea consuetudine breviter … dixi Ci., praeter consuetudinem proxima nocte vigilarat Ci. mimo svoje navade, dixit plures praeter consuetudinem armatos apparere N. več kakor navadno, praeter consuetudinem ac morem maiorum Suet., si quid contra morem consuetudinemque civilem fecerint Ci., contra consuetudinem Hirt., Sen. ph., supra consuetudinem Cels. preko navade, quae in consuetudine probantur Ci. navadno, ad consuetudinem Graecorum Ci. po navadi, ad nostram consuetudinem N. po naših običajih, ex consuetudine sua C. iz svoje navade, mihi bene facere iam ex (iz) consuetudine in naturam vertit S.

2. occ.
a) način življenja, življenje; abs.: longuinquā malā consuetudine aegrum traducere in meliorem Varr., ad superiorem consuetudinem reverti Ci., imago consuetudinis atque vitae N. življenja in delovanja, Persarum consuetudinem imitari N., deflectere a prisca consuetudine Ph., neque vino neque consuetudine reliqua abstinere Suet.; cotidianae vitae c. Ter., meae pristinae vitae c. Ci., nihil de vitae consuetudine (mutavit) N., c. victūs Ci. ep., C., vivendi Q., male vivendi Lact.; in consuetudinem Alexandrinae vitae licentiaeque venit C. navzel se je razpašnega aleksandrijskega življenja.
b) običaj govorjenja, govorni običaj, navadno govorjenje, izražanje, navadna govorica: c. recta Varr., indocta Ci. brez učene olike, consuetudinem vitiosam ut corruptam purā et incorruptā consuetudine emendare Ci., illud verbum consideratissimum nostrae consuetudinis ARBITROR Ci., in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne ujemalo bi se z našim navadnim izražanjem (z našo navadno govorico), c. saeculi Sen. ph.; c. dicendi Ci., loquendi Varr., Ci., Q., sermonis Ci., Q.; abs.: consuetudini libenter obsequor Ci.; met. določen jezik: c. nostra, Latina, Graeca Col.
c) navadni domnevek, navadno mnenje: ideo (aquilam) armigeram Iovis consuetudo iudicat Plin.
č) družabno občevanje, druženje, družabnost: c. multa et iucunda Ci., cum Metellis erat ei … domesticus usus et c. Ci. je občeval, c. paucorum dierum Ci., quos consuetudine sua sic devinxit, ut … N., c. longuinqua C., legationis C. legatovo občevanje s poveljnikom, superiorum annorum C., nutrimentorum Suet. občevanje v najnežnejših letih; v pl.: nostri amores, mores, consuetudines Pl., amicitiae, consuetudines, vicinitates, clientelae Ci., consuetudines, amicitias, res rationesque iungere cum aliquo Ci., consuetudines victūs non possunt esse cum multis Ci.
d) α) prisrčno občevanje med zakoncema: Octaviae (z Oktavijo) consuetudinem cito aspernari Suet., Agrippinae consuetudine teneri Suet. prisrčno vdan biti Agripini. β) ljubezensko občevanje, razmerje, ljubezen, ljubljenje, večinoma (v slabem pomenu) = sramotno pečanje s kom, s kako žensko, nezakonsko razmerje, priležništvo: eius, parva Ter., huic (libertinae) consuetudo cum Aebutio fuit L., erat ei cum Fulvia, muliere nobili, stupri vetus consuetudo S., desiderium captivae … a consuetudine stupri ortum esse coniectans Cu., turpis dominae consuetudo cum servo, turpis domino cum ancilla Q., consuetudinem habere cum fratris uxore Suet., cum omnibus sororibus suis consuetudinem stupri fecit Suet.

dévotion [devɔsjɔ̃] féminin pobožnost; vdanost; češčenje, kult

la fausse dévotion hlinjena pobožnost, pobožnjaštvo
faire ses dévotions izpolnjevati svoje verske dolžnosti
il a une véritable dévotion pour sa fiancée on naravnost obožuje svojo zaročenko
être à la dévotion de quelqu'un biti komu popolnoma vdan

dévouement [devumɑ̃] masculin vdanost; žrtvovanje, požrtvovalnost; vnema

dévouement aveugle slepa vdanost
porter un dévouement sans borne à quelqu'un biti komu brezmejno vdan
recevez l'assurance de mon respectueux dévouement Vaš vdani (na koncu pisma)

dróga droga f

vdan drogam drogadicto

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

effundō, starejše ecfundō, -ere -fūdī -fūsum

I.

1. izli(va)ti: hoc vinum cito in barathrum effundere Pl., fons bitumen effundit Cu. iz potoka teče, effundere sanguinem Ci., Cu., Aug. preli(va)ti, lacrimas Lucr., Cu., solze točiti, od tod: procella nivem, imbrem effundit Cu.; occ. (o sipkih stvareh) izsuti, izsipati: Petr., Icti., anulos L. iztresati, nummorum saccos H. (iz)prazniti, autumnus effundit fruges H. obrodi obilen sad, prim.: segetes effundunt fruges Ci., haec aetas hanc copiam effudit Ci., terra in herbas effunditur Plin.; med. izli(va)ti se, razli(va)ti se, uli(va)ti se: grando effusa V., imber effusus V., effusus nimbus L., effusa tempestas V., procella Cu., aquae effusae V. deroče vode, Tiberis super ripas effusus L., mare numquam effunditur Ci. se nikdar ne izlije (v druga vodovja), telorum vis effusa est in eos L. obilna kopja so padala, so se usula; se in oceanum effundere Plin.

2. pren.
a) (o ljudski množici): poslati, gnati iz … ; med. in refl. valiti se, vrveti, planiti, zagnati se, hiteti, kreniti iz … : effundere auxilium castris (abl.) V., currus in hostes Cu. spustiti, omnem equitatum certaminis studium effundit L. žene v boj, impetum in hostem effundere L. vreči, zagnati se na … , Teucros effundat in aequum V. naj žene v ravnino; refl. in med.: omnis sese multitudo effudit C., volgum effusum oppido caedere S., quadrigae faucibus se effundunt V., effusi carcere currus V., equitatus noster se ex castris effundit C., obviam effundi L. nasproti hiteti, laevum cornu in fugam effusum Cu., in Graeciam se effundere, in agros se effundere C. preplaviti Grčijo, polja, late effusum incendium L. ki se razširja daleč naokrog, caliginem effuderant montes Cu. so bile razširile, tibia effundit carmina O. razširja, vox in coronam effunditur Ci. se razlega do množice.
b) (srce, strasti) izsuti (izsipati), razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, povedati, (jezo) stresti, (jezo) ohladiti: effudi vobis omnia, quae sentiebam Ci., effudit omnia, quae tacuerat Ci., procellam eloquentiae effundere Q., furorem suum in eum effundere Ci., iram in hostium capita effundere Ci., in Maronitos iram L., odium in eum L.

3. izpustiti (izpuščati), spustiti (spuščati), iz rok spustiti: effundere sinum togae L., manibus habenas, od tod tudi irarum habenas V. jezo razuzdati; occ.: effundere animam V. ali vitam O. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, extremum spiritum Ci., Cu. izdihniti, refl. in med. spustiti (spuščati) se v kaj, vda(ja)ti se čemu. Kje?: effundere se in libidine, effundere se in largitione Ci., effusi lacrimis V. v solzah potopljeni; pogosteje kam?, poseb. v pt. pf.: qui se in aliqua (libidine) effuderit Ci., effusi in venerem L. pohotnosti vdani, effusi in tantam licentiam socordiamque L., effusus ad luxuriam L., effusus in vinum Cu., se in omnes libidines effudit T., effusus in amorem Cu., T. brezmejno vdan, effusus in vota, in adulationem T., effusus in questus T., effusus in lacrimas T., in cachinnos Suet.

II.

1. vreči, metati, lučati, prožiti: tela effundere V., equus equitem effundit super caput L. vrže prek sebe, per caput Cu., posito magis rege quam effuso Cu. ga je rahlo položil, ne vrgel, od tod effusus eques V. ki ga je konj vrgel s sebe, iuvenem effundit harenā V. ga vrže ob tla, Murranum effundit solo V., pronum sterne solo portisque effunde sub altis V. vrzi ga.

2. pren.
a) (besede, tožbe) izustiti, (iz)govoriti, tožiti: haec effundit pectore dicta V., talīs effundit pectore voces V., tales in aëra questus effundere O. tožiti, jadikovati.
b) (denar, moči, delo) porabiti, potrošiti, tratiti, potratiti, zapraviti (zapravljati): Plin., Sen. ph., Iust., ne effundat patrimonium Ci., pecunia publica effusa est Ci., sua bona effundere Ci., sumptus effusi cum probro Ci., effundere aerarium Ci. denar iz državne blagajne, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., collectam gratiam florentissimi hominis effundere Ci., vires in ventum effundere V. (o rokoborcu, ki maha v zrak), quantumcumque virium habebat, primo impetu effudit L. je porabil, effusus labor V. prazno, zastonjsko delo, effundere supremum auxilium L., verba O., opes Plin., curam sui, verecundiam Sen. ph., reditus publicos in dies festos Iust. — Adj. pt. pf. effūsus 3, adv. -ē,

I.

1. razlit, od tod daleč razširjen, razprostranjen, prostran, širok: effusum iacet sine sensu corpus onustum Lucr. prostrano, razprostrto, mare late effusum H. daleč se razlivajoče, prostrano, effusissimus maris Hadriatici sinus Vell., margo conchae foris effusus Plin., loca effusa T. širne planjave, effusa membra Stat. široki, polni, agrum effuse vastare L. daleč naokoli.

2. occ. (o četah) razkropljen, nereden, brez reda: effuso exercitu praedari S., effusos hostes invadere S., effuso agmine L.; subst. effusi L. razkropljeni vojaki; equites effuse euntes S. ne v vrsti, v neredu, effuse fugere L., effusius praedari L.; enalaga: effusa fuga, caedes L. divji beg, strašen poraz.

3. (iz rok) spuščen: effusis habenis L. s popuščeno brzdo, skokoma, v diru, quam posset effusissimis habenis L. v kar največjem diru; enalaga: effuso cursu L. (prvotno o jezdecih, pozneje tudi o pešcih); pesn.: effusae comae O. razpleteni lasje; z grškim acc.: crinīs effusa sacerdos V. z razpletenimi lasmi, nymphae caesariem effusae per candida colla V. z lasmi, valovito spuščajočimi se po tilniku.

— II. zapravljiv, potraten, razsipen: quis in largitione effusior? Ci., large effuseque donare, effuse vivere Ci., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q.; z abl. (v čem): munificentiā effusissimus Vell.; pren.: (o abstr.) brez mere, nezmeren, razuzdan: sumptus Ci., effusus ambitus N. brezmejno službolovstvo, effusi honores N. pretirane, effusa laetitia L., effusā licentiā affectus Cu., cultus in verbis effusior Q., effusus cursus Plin. iun., effusissimus amplexus, effusissimae laudationes Petr., effusissimum studium Suet. najstrastnejša vnema, effuse animus exsultat Ci., effuse amare Plin. iun., laetitiā effusius flere Cu., effusius favere T., adfluxere … effusius T. obilno, excipere effusius Suet. s precejšnjo pohvalo, effusissime flere Sen. ph., diligere effusissime Plin. iun.

enjuponner, s' [ɑ̃žüpɔne] familier, figuré obesiti se, navezati se na kako žensko

mari masculin enjuponné ženi slepo vdan mož

fealty [fí:əlti] samostalnik
zgodovina (fevdna) zvestoba, lojalnost

to do (ali make) fealty biti zvest, vdan
to swear fealty priseči zvestobo
to receive fealty sprejeti prisego zvestobe

Fuß, der, (-es, Füße)

1. noga; stopalo, bei Insekten: stopalce, bei Weichtieren: podplat; Maßeinheit: čevelj

2. Technik bei Maschinen: podnožje, vznožje, bei der Nähmaschine: tačka, bei der Strickmaschine: peta; in der Elektronik: temeljnik

3. (Zinsfuß, Münzfuß) stopnja; (Versfuß) stopica

4. beim Berg: vznožje

5. bei Briefen, Seiten: dno zu Fuß peš; Füße bekommen figurativ dobiti noge (izginiti); kalte Füße bekommen prestrašiti se; sich kalte Füße holen ostati praznih rok (brez uspeha); auf dem Fuße (folgen) takoj slediti, biti za petami; auf freiem Fuße na prostosti; auf freien Fuß setzen izpustiti; auf großem Fuß leben živeti na veliki nogi; auf vertrautem Fuß stehen mit biti zaupen z; auf wackligen/schwachen Füßen stehen biti na majavih/šibkih nogah; auf den Füßen sein biti na nogah; sich auf eigene Füße stellen postaviti se na lastne noge; jemandem auf den Fuß/die Füße treten užaliti/prizadeti koga; jemandem auf die Füße helfen postaviti koga na noge, pomagati komu na noge; auf die Füße fallen pasti na noge; mit bloßen Füßen bos, bosonog; mit einem Fuß in... z eno nogo v...; mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen biti realističen, stati na trdnih tleh; jemanden/etwas mit Füßen treten teptati koga/kaj; von Kopf bis Fuß od nog do glave; zu Füßen liegen oboževati, biti vdan; zu Füßen legen darovati, žrtvovati, izročiti; leichten Fußes lahkih nog; jemandem Füße machen napoditi koga

gage [gaž] masculin zastavilo, zastava, zalog; jamstvo, poroštvo; zanesljiv dokaz; plača (služinčadi)

être en gage biti zastavljen
à gages proti plačilu, za plačo
tueur masculin à gage plačan (najet) morilec
emprunter, prêter sur gage izposoditi si, posoditi proti zastavku
être aux gages de quelqu'un biti pri kom v službi, figuré biti komu slepo vdan
retirer un gage dvigniti (odkupiti) zastavek
lettre féminin de gage zastavno pismo
mise féminin en gage zastavitev
donner, mettre sa montre en gage au mont-de-piété zastaviti svojo uro v zastavljalnici

given [gívn] preteklik & pretekli deležnik od give
dan

given name rojstno, krstno ime
given to s.th. vdan čemu
at a given time ob določenem času

in-dēclinātus 3 neodklonjen, nespremenjen, stanoviten: amicitia O.; z dat.: amico indeclinatus O. zvesto pri njem vztrajajoč, verno vdan.

in-haereō -ēre -haesi -haesūrus

1. v čem ali na čem viseti, tičati, prijemati se, trdno se držati česa: Fl., lingua inhaeret Ci., angit inhaerens V.; z dat.: visceribus Ci., sidera suis sedibus inhaerent Ci., animi corporibus non inhaerent Ci., collibus arbor inhaeret H., patris cervicibus i. Plin. iun., humeris abeuntis, tergo O., alicui Cu.; s praep.: ad saxa Ci.

2. metaf.: obviseti na čem, prije(ma)ti se, držati se česa: vultibus illa tuis inhaeret O. oko ji je obviselo na tvojem obličju, tibi semper inhaereat uni O. bodi od tebe neločljiv, i. pectoribus O. v srcu bivati, i. studiis O. popolnoma streči, posvetiti se, oprijeti se, poprijeti za, alicui i. O. komu zvesto vdan biti, superstitionibus Lact., lineamentis statuae Petr. vedno misliti na … prioribus vestigiis Col. stopinjam slediti, sensibus Q., verbis Q. ravnati se po besedah, cogitationibus Vel. Max. v misli zatopljen biti, oculis O. pred očmi biti, virtutes voluptatibus inhaerent Ci. koreninijo v … , inhaeret in visceribus illud malum Ci. se je zakotilo v notranjost = se je zakoreninilo v notranjosti, tibi penitus inhaeret ista suspicio, opinatio Ci., inhaeret in mentibus augurium Ci., preces memoriae i. Plin. iun. so vtisnjene v spomin, Magnentius rebus confundendis i. Amm., tergo (fugientis) i. Cu., L. (bežečemu) biti za petami; pesn.: canis inhaesuro similis O. ki mu je za petami.

ivrognerie [njəri] féminin pijančevanje, pijanstvo

sombrer dans l'ivrognerie biti ves vdan pijači

latus³ -eris, n (prim. lātus²)

1. stran, bok, lákotnica
a) človeškega telesa: latus offendisse vehementer Ci., cuius latus ille mucro petebat Ci., inter latera nostra sica illa versabitur Ci., lateris dolor Ca., Ci. ali laterum dolor H. zbadanje, (z)bodljaj, mutare latus V. leči na drugo stran, offendit te circumfusa turba lateri meo L., lateri adhaerere gravem dominum L. „da jim visi za vratom (diha za vrat) hud tiran“, „da jim diha silnik za tilnik“, lateri alicuius haerere ali iunctum esse Iust. držati se koga, ne ganiti se od koga, vellere latus digitis O. (po)cukati koga ob strani (da bi ga spomnil na kaj), artifices lateris O. umetniki v stranskem telesnem gibanju = baletni plesalci, baletniki, latus gladio haurire, hostis latus subiecto mucrone haurire Cu., latus ense haurire Sil., latus mucrone confossum ali transfossum Aur., dextrum latus Suet., excreverat etiam in dexteriore latere eius caro Suet., latere convulso Suet.; latus pri govornikovem telesnem gibu: laterum inflexione hac forti ac virili Ci., virili laterum flexione Ci., in dextrum ac laevum latus Q.; latus za izražanje spolne združitve: latus componere lateri Luc. ap. Non., latus et vires affere puellis O.; kot borilni t.t.: latus dare (alicui) Val. Fl. (nasprotniku) (po)kazati nezavarovano stran, izpostaviti se (mu); od tod pren.: saepe dabis latus nudum Tib., tako tudi: malo latus obdere apertum H., ne adulatoribus latus praebeas Sen. ph., imperii nudum latus ostendere Fl.; naspr. latus alicuius ali alicui tegere L., Auct. b. Alx., Suet. ali latus alicui claudere Iuv. zaslanjati (varovati) komu (levo) stran, iti komu ob (levi) strani; poseb. o varovancih, ki so spremljajoč svoje zaščitnike stopali ob njihovi levi strani: utne tegam Dumae latus? H., podobno: alicui latus dare Sen. ph. ali alicui latus cingere (o dveh ali več osebah) L., O. ali alicuius latera cingere (o dveh) L., patriciis iuvenibus latera saepire L. ograjevati (obdajati) se s patricijskimi mladeniči; preg.: tecto latere abscedere Ter. celo kožo odnesti, celo glavo odnesti; ab alicuius latere numquam discedere Ci. nikdar ne zapustiti koga, sedere ad latus praetoris Ci. sedeti ob pretorju, biti pretorjev prisednik (prim. moderni naslov „adlátus“ in sl. „pribočnik“); ab latere alicuius esse biti eden izmed spremljevalcev (prijateljev, zaupnikov, iz bližine) koga: insontes (?) ab latere tyranni L., cum ad perniciem eius etiam ab latere ipsius pecuniā sollicitaret hostis Cu. ko je skušal ljudi iz njegove okolice podkupiti z denarjem, ille tuum dulce latus Mart. ki ti je bil tako iskreno vdan; poseb. sorodstvo, zlasti stranska sorodstvena linija, stranski rod, stransko pokolenje: latus omne divinae domus Stat., a meo tuoque latere Plin. iun., ex latere uxorem ducere Paul. (Dig.), ex lateribus cognati Paul. (Dig.). stranski sorodniki.
b) živalskega telesa: cuius (sc. equi aēnei) in lateribus fores essent Ci., latera ac ventres hauribant supter equorum cornibus (sc. tauri) Lucr.

2.
a) meton. bok kot mesto, kjer je središče moči, sile, sl. kolk, ledje (ledja), pri govorniku tudi pljuča, prsi, sploh moč, sila: tu istis faucibus, istis lateribus, ista gladiatoria totius corporis firmitate tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras, ut … Ci., quae vox, quae latera, quae vires huius unius criminis querimoniam possunt sustinere? Ci., neque enim ex te umquam es nobilitatus, sed ex lateribus et lacertis tuis (o atletu Milonu) Ci., latera, fauces, linguam intendere Ci., vocis sonus, latera, vires Ci., cum legem Voconiam voce magna et bonis lateribus suasissem Ci. na vse grlo, na vso moč, invalidum l. O., dum … vox ac latus praeparetur Q., voci laterique consulere Plin. iun.
b) (pesn.) sinekdoha vse, celotno telo: longāque fessum militiā latus H., brevi latere ac pede longo est H. tršat, Europe niveum doloso credidit tauro latus H., metiri latus H. rast, latus summisit in herba O., latus in fulvis deponit harenis O., penna latus vestit O., latera contubernio eius defessa Suet.; tudi o osebi sami: hoc latus H. „(ta) moja glava“ = jaz (= hic ego).

3. metaf. stranica, stran, plat, bok (katerega koli predmeta, naspr. frons, tergum): latus unum castrorum C., insula, cuius latus unum est contra Galliam C., ex utraque parte lateris C. z obeh strani (sc. nekega griča), fossa directis lateribus C., latere ex utroque infraque superque Lucr., ab utroque viae latere L., Macedoniae latus, quod ab Illyrico patet L., haud procul ab latere castelli S., latus mundi H. del, latus dextrum domus H., nudum remigio latus H. ladjin bok, prora … undis dat latus V. bok, ubi pulsarunt noviens latera ardua fluctus O., si inclinata sunt et abierunt in latus (sc. navigia) Sen. ph., ab lateribus terrae Sen. ph. na straneh, l. Capitolii Suet., ex omni latere circumplexa (sc. turris) igni Gell., l. Armeniae, Ciliciae, Isauriae, Antiochiae, Alanorum Amm.; latus = stran sveta, del sveta: l. australe, occiduum, septentrionale Amm.; poseb. kot voj. t.t.
a) bok, krilo vojske: equites (naves) ad latera disponere C., ad latus apertum hostium constitui C., lateribus circumfunditur equitatus Cu., veritus, ne in frontem simul et latera suorum pugnaretur T., latus dextrum Sorapio agebat, lateraque nudantes intecta, nudatis equitatus sui lateribus Amm.; od tod: nostros latere aperto aggressi C. ali aperto latere legiones circumvenire C. ali ne aut a fronte aut ab latere adgrederentur L. ali ex lateribus aggredi S. „z boka“, sl. (z napadalčevega stališča) „v bok“, „na boku“ oz. „na bokih“, „na krilih“, a tergo, (a) fronte, (a) lateribus tenebitur, si in Galliam venerit Ci. (od) zadaj, (od) spredaj, z boka (bočno); latera = ordines (bojne) vrste: consertis lateribus Amm.; pren.: ut non tam concurrere nubes frontibus adversis possint quam de latere ire Lucr.
b) kot mat. t.t. stranica kakega geom. lika: absolutus laterum (sc. crystalli) levor est Plin., quare nascatur (sc. crystallus) sexangulis lateribus, non facile ratio invenitur Plin., triangula plus aequis lateribus quam inaequalibus Q., in data linea triangulum aequis lateribus constituere Q.

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

lige [liž] adjectif; (histoire)

vassal masculin lige vazal, ki je prisegel večno pokorščino; (stranki, oblasti, svojemu zaščitniku) slepo vdan in podložen človek