Franja

major [mažɔr] adjectif, invariable višji; masculin polkovni pribočnik (adjutant); familier vojaški zdravnik

major-sergent višji narednik
infirmière-major féminin višja bolniška sestra; prvi sprejeti kandidat pri razpisu (za kako višjo šolo)
major général šef štaba vrhovnega poveljnika v času vojne

mečarica samostalnik
1. Xiphias gladius (riba) ▸ kardhal
Odrasle mečarice so samotarke in plavajo v jatah samo v času drsti. ▸ A felnőtt kardhalak magányos életmódot folytatnak, csak ívás idején úsznak rajokban.
Povezane iztočnice: atlantska pahljačasta mečarica, pacifiška pahljačasta mečarica

2. (v kulinariki) ▸ kardhal Mečarico posolite in popoprajte. Pecite jo na žaru 5 minut, obrnite in pecite naprej, dokler ni gotova. ▸ A kardhalat sózza és borsozza meg! Grillezze öt percig, majd fordítsa meg és süsse készre!

menstruacija samostalnik
(mesečna krvavitev) ▸ menstruáció

mír paix ženski spol , silence moški spol , repos moški spol , tranquillité ženski spol , quiétude ženski spol , calme moški spol

duševni mir paix de l'âme, tranquillité d'âme, paix intérieure
nočni mir repos nocturne (ali de nuit)
svetovni mir paix du monde, paix mondiale (ali universelle)
v času miru en temps de paix
skleniti mir faire (ali conclure) la paix
motiti mir troubler le repos (ali l'ordre public)
živeti v miru s kom vivre en paix avec quelqu'un
daj mi mir laisse-moi tranquille (ali en paix!), fiche-moi la paix!
mir! silence!, la paix!

mír paz f ; quietud f ; (počivanje) descanso m , med reposo m ; (tišina) calma f

grožnja za mir amenaza f para la paz
pipa miru pipa f de paz
javni mir el orden público
oborožen (diktiran, preliminaren) mir paz f armada (impuesta, preliminar)
nočni mir calma f de la noche
separatni mir paz f por separado
duševni mir paz f espiritual, tranquilidad f de ánimo
Nobelova nagrada za mir Premio m Nobel de la Paz
mir pred viharjem la calma que precede a la tormenta
svetovni mir paz f mundial
mir! ¡silencio!, ¡paz!, ¡quietos (todos)!, ¡quieto!
naj pačiva v miru! ¡descanse en paz!
v času miru en tiempo(s) de paz
zaradi miru para tener paz
sklenitev miru conclusión f de la paz
nobenega miru ne imeti no tener tranquilidad
človek nima miru pred njim no le deja a uno tranquilo
daj mi mir!, pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
kaliti javni mir perturbar (ali alterar) el orden público
skleniti mir concluir (ali concertar) la paz
skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
prositi za mir solicitar la paz
živeti v (lepem) miru vivir en (santa) paz
vzdrževati (motiti, ogrožati, prekršiti, zopet vzpostaviti) mir mantener (turbar, amenazar, violar, restablecer) la paz

mladoletnost samostalnik
(o starosti) ▸ kiskorúságV času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši. ▸ kontrastivno zanimivo Amíg a gyermekek kiskorúak, a jogaikról és érdekeikről a szülők gondoskodnak.

navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
navduševati se za šport appassionarsi allo sport
navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino

ob-haereō -ēre (ob in haerēre) trdno viseti v času, trdno se držati, trdno tičati: navem cum sacris Matris deum Idaeae obhaerentem Tiberino vado extraxit Suet., ne qui forte obhaereant ac resistant Lact.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

la paix! mir! tišina!
en paix v miru
paix armée oborožen mir
paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
paix forcée, imposée vsiljen mir
paix fourrée, pliurée navidezen mir
paix mondiale, du monde svetovni mir
paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
congrès masculin de la paix mirovni kongres
gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
traité masculin de paix mirovna pogodba
en temps de paix v času miru, v mirni dobi
conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
tenir en paix brzdati, krotiti
qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!

patriciātus -ūs, m (patricius) patricijsko dostojanstvo, patriciját: Suet.; v času cesarja Kontantina le še častni naziv: Cass.

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.

Plānāsia -ae, f (Πλανασία) Planázija, otok južno od Elbe (zdaj Pianosa); v času cesarjev so nanj izganjali oporečnike: Varr., T.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

povêljnik commandant moški spol ; chef moški spol

poveljnik armije commandant d'armée
poveljnik bataljona, čete, divizije, polka commandant de bataillon, de compagnie, de division, de régiment
poveljnik gasilcev capitaine moški spol des pompiers
poveljnik oddelka chef de détachement
poveljnik postojanke commandant du poste
poveljnik vse vojske généralissime moški spol
vrhovni poveljnik commandant en chef
šef štaba vrhovnega poveljništva v času vojne major moški spol général

praecia -ae, m (prae in ciere) klicar, ki je hode pred svečeniki (flamines) opominjal rokodelce, naj v času bogoslužja prenehajo delati, da ne onečastijo svetih obredov: P. F. — Dvomljiva soobl. praeciamitātor -ōris, m: P. F., † praeciamitatores † dicuntur, qui flaminibus Diali, Quirinali, Martiali, antecedent[es] exclamant feriis publicis, ut homines abstineant se opere, quia his opus facientem videre religiosum est Fest.

praefectūra -ae, f (praefectus)

1. načelništvo, načelstvo, predstojništvo, nadzorništvo, nadzorstvo, prefektúra; v zasebnem življenju: quin ruri's in praefectura tua? Pl., villae Varr.; v javnosti: urbis Plin., annonae, vigilum, praetorii T., morum Suet., Plin. iun. nadzorstvo nravi, nadzor nad javno moralo (v času republike je imel to nalogo cenzor (censor)), aerarii ali aerarii Saturni Plin. iun., praetorio Aur., praefecturam urbi agere Eutr.

2. vojaško poveljništvo, poveljstvo (poseb. v provincah), častniška služba, prefektúra: praefecturam sumere, petere Ci., consulum praetorumque praefectura N. od konzulov in pretorjev podeljena; (pri zaveznikih): equitum Gallorum Hirt., alarum Suet.

3. provincialno (pokrajinsko) upraviteljstvo, pokrajinska uprava, uprava (upravljanje) province, (pokrajinsko) okrožje, provincialna (pokrajinska) prefektúra: Aegypti Suet.

4. meton.
a) italsko okrajno mesto, ki so ga upravljali rimski oblastniki, prefektúra: praefecturae eae appellabantur in Italiā, in quibus et ius dicebatur, et nundinae agebantur; et erat quaedam earum R. P., neque tamen magistratus suos habebant. In † qua his † (po starejših izdajah quas) legibus praefecti mittebantur quotannis qui ius dicerent Fest., neque enim regio ulla fuit nec municipium neque praefectura aut colonia Ci., nullum erat municipium, nulla praefectura, nullum consilium Ci., horum flagitiorum iste vestigiis omnia municipia, praefecturas, colonias, totam denique Italiam impressit Ci., nullum erat Italiae municipium, nulla colonia, nulla praefectura Ci., Capua in formam praefecturae redacta Vell.
b) okrožje, upravni okraj, področje uprave, upraviteljstvo, namestništvo, prefektúra: Aegyptus dividitur in praefecturas Plin., proximas sibi praefecturas petere T., neque cunctatur (sc. Vardanes) quin proximas praefecturas corripiat T.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.