Franja

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

chrȳsatticum vīnum v Atiki pridelana medica, atiško vino: Plin. Val.

cíprčan (-a) m vino ciprio, di Cipro

cíprčan m crparsko, kiparsko vino

cividínec -nca m dijal. kiselo vino iz okoline Čedada, Cividala

claret [klǽrət] samostalnik
francosko črno vino
sleng kri

sleng to tap s.o.'s claret razbiti komu nos do krvi

claret-cup [klǽrətkʌp] samostalnik
ohlajeno sladkano in začinjeno črno vino s sodo in likerjem

clarete moški spol bledo rdeče vino

condiō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. začiniti (začinjati), zabeliti, okusno pripraviti (pripravljati); abs.: cum condiunt, non condimentis condiunt, sed strigibus Pl.; z obj. v acc.: Col., Plin., Icti., cenam, escas Pl., fungos, helvellas, herbas Ci. ep., epulas labore … c. Ci.; v pass.: ne male conditum ius apponatur H.; occ.
a) da(ja)ti kaj v vino, v kis idr., vkuha(va)ti, vložiti (vlagati): Varr., Plin., oleas albas Ca., corna, lactucam Col.
b) z dišavnicami pripraviti (pripravljati), (o)dišaviti: unguenta Ci.
c) (na)maziliti: mortuos Aegyptii condiunt Ci.

2. pren.
a) bolj ugodno (všečno) narediti (delati), priljubiti (priljubljati) komu kaj, (o)krasiti: orationem Ci., gratia verborum Q., summum bonum Sen. ph.
b) (u)blažiti, (o)lajšati : vitia studio quodam atque artificio malitiae Ci., tristitiam temporum hilaritate Ci. ep., comitate condita gravitas Ci., c. aliquid naturā asperum voluptatibus Q. — Od tod

1. adj. pt. pf. condītus 3 začinjen =
a) dišaven, okusen: sapor vini Col., conditiora facit haec … venatio Ci.; adv. v komp. condītius: Aug.
b) pren. okusen, ugoden, všečen, prijeten, zanimiv, mikaven, mičen, ličen, okrašen: sermo bene coctus et c. Luc. in Ci. ep., oratio nimium condita Q., oratio lepore … conditior Ci.; (o govorniku): nemo urbanitate, nemo lepore, nemo suavitate conditior Ci.

2. subst. pt. pf. condītum -ī, n z medom in poprom začinjeno vino, dišavno vino: Plin., Lamp.

Opomba: Kontr. impf. condībam: Fulg.

Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,

1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.

2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.

criquet [krikɛ] masculin, zoologie kobilica; kljuse; familier paglavec; slabo, kislo vino

criquet migrateur kobilica selivka

crljénak -nka m rdeče dalmatinsko grozdje in vino

crljènika ž rdeče vino; gl. tudi crvenika

cr̀njāk -áka m
1. črno vino: vrč -a
2. črnokutar, kdor nosi črno kuto: crnjak voli što je crno, junak voli što je slavno
3. črni oven

crvènika ž rdeče vino

crvènjāk -áka m
1. rdečkar: knez Milan je video u S. Markoviću opasnog -a i revolucionara
2. rdeče vino

cuba ženski spol sod za vino ali olje; poln sod; vedro (za vodo); čeber, kad; debeluhar

estar hecho una cuba pošteno pijan biti
gordo como una cuba debel ko sod

cubeta ženski spol vedro; kotlica; lonček; skodelica; hladilec za vino

cúckovec (-vca) m nareč. pejor. vino aspro, acidulo; vino cattivo

cuckovína ž dijal. vrlo kiselo vino