Franja

similicuir [similikɥir] masculin umetno usnje

similpēlle f invar. umetno usnje

Skai, das, (-/s/, ohne Plural) skaj, umetno usnje

snakeskin [snéikskin] samostalnik
kačja koža; kačje usnje

Sohlenleder, das, podplatno usnje

Spaltleder, das, razklano usnje, cepljenec

suède [swéid] samostalnik
jelenovina (koža); velurno (mehko) usnje, semiš, irhovina

suela ženski spol podplat (čevlja), usnje za podplate

poner media suela podplatiti
no llegarle a uno a la suela del zapato ne se moči meriti s kom
suelas de goma gumasti podplati
de tres (ali cuatro, siete) suelas močan, trpežen
un pícaro de siete suelas velik lopov

synderme [sɛ̃dɛrm] masculin sintetično, umetno usnje

taurus¹ -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)

I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl. —

II. metaf.

1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.

2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.

3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).

4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).

5. bik, neka drevesna korenina: Q.

6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.

ùkožiti -īm vezati v usnje: ukožena knjiga

Unterleder, das, spodnje usnje

upper² [ʌ́pə] samostalnik
tehnično gornje usnje (čevlja)
pogovorno zgornje ležišče (v spalnem vozu)
medicina gornja čeljust, gornja proteza
množina gamaše iz blaga

to be (down) on one's uppers strgati čevlje, figurativno biti popolnoma brez sredstev

uppers [ʌ́pəz]
ednina & množina gornje usnje (čevlja); gamaše iz blaga

to be (down) on one's uppers strgati čevlje, figurativno biti popolnoma brez sredstev

vaca ženski spol krava; govedo; govedina; kravje usnje

vaca asada goveja pečenka
vaca cocida kuhana govedina
vaca estofada dušena govedina
vaca lechera, vaca de leche molzna krava
vaca marina mrož, morska krava
vaca reproductora, vaca abierta plemenska krava
asado de vaca goveja pečenka

vacchetta f

1. pomanjš. od ➞ vacca kravica

2. kravina; goveje, galanterijsko usnje

vache [vaš] féminin krava; kravje usnje; kravje meso; populaire policajc, zlobna oseba; zelo debela ženska; adjectif lopovski, podel, strog, grd; (= vache à eau) platneno vedro (tabornikov)

lait masculin de vache kravje mleko
vache laitière krava mlekarica
vache à lait molzna krava (tudi figuré)
traire les vaches molsti krave
vache marine mrož, morska krava
ça lui va comme un tablier à une vache to mu pristoji kot kravi sedlo
donner des coups de pied en vache hinavsko ravnati s kom
manger de la vache enragée stradati, živeti v hudem pomanjkanju
montagne féminin à vache za vzpon lahka, nestrma gora
parler français comme une vache espagnole lomiti (slabo govoriti) francoščino

vachette [-šɛt] féminin usnje teleta, junice

vamp¹ [væmp]

1. samostalnik
gornje usnje pri čevlju, oglav, kos takega usnja
figurativno skrpucalo, krparija
glasba (improvizirana) spremljava

2. neprehodni glagol
glasba improvizirati spremljavo (pesmi itd.)
prehodni glagol
podšiti, zakrpati, čevelj oglaviti; obnoviti (pohištvo itd.)
figurativno skrpati (članek itd.)

to vamp up some lectures out of old notes skrpati nekaj predavanj iz starih zapiskov (beležk)

vaqueta ženski spol strojeno kravje usnje; juhta