Franja

drugam woandershin, woanders, sonstwohin; preusmeriti, preseliti se, pogledati ipd.: weg, weg- (usmeriti drugam wegleiten, preseliti se drugam wegziehen)
zvabiti drugam fortlocken
obrniti pogovor drugam das Thema ändern

einlenken popuščati, popustiti, začeti popuščati; einlenken in (einbiegen) zaviti (v); (lenken) usmeriti, preusmeriti

ērigō -ere -rēxī -rēctum (ē in regere)

1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

2. occ.
a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. — Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.

ferō, ferre (glede konjugacije iz prezentovega debla tvorjenih obl. gl. lat. slovnico), pf. tulī (star. in pesn. tudi tetulī) in sup. lātum (iz *tlatum); prim. tollō -ere (ferō iz indev. kor. *bher- nesti, nositi; prim. gr. φέρω = lat. ferō, gr. φέρετρον = lat. feretrum, gr. φορμός koš, gr. φώρ = lat. fur, gr. -φορος = lat. -fer [npr. gr. καρπο-φόρος = frugi-fer, … ], lat. ferculum, fertilis, fors, fortuna, umbr. fertu = lat. ferto, sl. brati, breme, breja).

I.

1. nesti, nositi: onus Ter. sex talenta … argenti Pl. ali magnum talentum Q. lectica ferri N. dati se nesti (nositi) v nosilnici, f. sacra V., H. (z umerjenimi koraki) nesti darilno orodje, Caecuba vina H.; kot voj. t. t.: f. hastilia, parmam loricam V., arma ferre posse C. sposoben biti za orožje, arma f. contra aliquem Ci., N., O. ali in aliquem L. ali adversus (adv.) N. ali (pesn.) alicui Sil. = bojevati se zoper (koga), arma f. pro aliquo ali de aliqua re O.; pesn.: signa V., L. ali tela V. napasti, tela coniuncta (skupno) O.; telesni del, ki nosi, v abl.: escam ore V. cadaver humeris, cervice ingum H., robora umeris O., Coricam humeris Q., aetherium axem cernicibus O., aure duos lapides O., patrem tergo O. (o biku, ki hoče obrejiti kravo), censūs (vse imetje) corpore suos O.; s praep.: Lausum super arma V. na ščitu, leonem super terga Val. Fl., nectar in ubere O., in ungula equi (venenum) Iust.; tako tudi: arma in sarcinis Cu.; prae se pugionem Ci., puerum prae se (in essedo) Suet.; preg.: ferre aliquem in oculis Ci. ep. ali (elipt.) aliquem in oculis (sc. ferre) Ter. rad videti koga, ljubiti ga (kot punčico v očesu). Krajevno z določilom smeri na vprašanje: Kam?: f. pabula domum Ci., scyphos ad praetoris domum Ci., in Capitolium faces Ci.; exanimum in castra L., signa in hostem L. iti nad sovražnika ali signa infesta ad urbem Romam L. iti nad rim. mesto, napasti ga in proelia manum V. boriti se; quā impetum tulisset Iust. kamor je bil usmeril svoj napad; pesn. z dat. smeri: corpus tumulo, stabulis ignem V. Odkod?: rem domo Ci., thymum de montibus V., caesum ex proelio L.

2. occ.
a) na (v) sebi nositi: mihi quaecumque feram mortalia demant O., rami poma ferentes O.; ventrem f. L. ali utero f. Iust. (o ženskah) noseča biti, aliquem f. Tib.; pesn. aliquem alicui f. Sil. koga komu roditi; toda: liberos f. ex uxore ali samo liberos ferre Suet. = liberos tollere; f. ventrem Varr. ali partum Plin. (o živalih) breja biti.
b) (noseč) roditi, obroditi: terra fruges ferre potest Ci., f. fruges, māla V., fereus arbor V. sadno drevo, caput impedire … flore terrae quem ferunt solutae H., tura ferat floresque tellus O., quae si tulisset Achaia Plin. iun.; abs.: ferundo arbor peribit Ca.; pren.: tulit Sicilia tyrannos Ci., haec aetas oratorem prope perfectum tulit Ci., ea aetas poëtam tulit N., non me Troia tulit V., Curium tulit paunertas H., monstra f., Crete tulit miracula O., paucissimos eloquentes litterae tulerunt Q., hos aetas tulit Plin. iun.

3. metaf.
a) (kaj abstraktnega) nositi, imeti: Basilus sororis filium nomen suum ferre voluit Ci. ep., nomen ferat, aequus iniqui H., f. nomen Aemilii Pauli L., alienam personam L. „tujo vlogo igrati“ = pretvarjati se; često pren. kaj kazati, razglašati, (na znanje) da(ja)ti, razodevati: imaginem alicuius Pl. podobo (postavo) koga kazati = po krivem se predstavljati (za) koga, palam f. Pl. javno kazati, auctorem senatūs exstinctum laete atque insolenter tulit Ci., eum ipsum dolorem hic turit paulo apertius Ci. (po)kazal je prešerno veselje nad tem, da … , (naspr. f. occulte Ter., obscure Ci., clam L. prikrivati, zatajevati), ut se fert ipse Ci. ep. kakršnega se sam kaže, f. patrium uitorem ora O., avum Marcum Antonium T. Marka Antonija za deda predstavljati, ad coniuges vulnera ferunt T. soprogam kažejo, laetitiam vulta ferens T., in notitiam alicuius f. Plin. iun. na znanje dati komu; v enakih pomenih tudi reklo prae se ferre aliquid: eam laudem Africanus cognomine ipso prae se ferebat Ci., magnum animum ferre prae se Q. ali voluntatem prae se f. Suet.; z ACI: hunc prae se tulisse illo die Roma exiturum Ci., prae se ferens (izjavljajoč), si quid decernerent, intercessurum L., tako tudi: prae se ferentes vera ornamenta matronarum pudicitiam, non vestes esse Iust.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec prae se fert, aut qui sit aut unde veniat Ci.; occ. se f. aliquem po krivem kazati (delati, oznanjati) se koga: Vell., Suet., fers te nullius egentem H., qui se … Amyci de gente ferebat V., se oriundum a magno Alexandro ferens L.
b) nositi, prenesti, (pre)trpeti, strpeti, prestati, prebiti, vzdržati: miserias Ter., poenam Ci., contumaciam alicuius Ci., furta rapinasque Ci., frigus, sitim, famem Ci., laborem N., ferens laborum T., f. vetustatem upirati se starosti = držati se (o vinu) Ci., (o knjigah) O., f. diem … carmina nostra valent Sil. pretrajati, f. mala O.; pogosto v nikalnem obratu: eius avaritiam cives ferre non potuerunt Ci., vix dolorem ferebamus Ci., impetum hostium non ferre C.; z acc. personae: fer me Ter., quem ferret, si parentem non ferret suum Ter., optimates quis ferat? Ci., hos consules fasti ulli ferre possunt? Ci., non tulit hunc N. ni ga mogel prenesti, aliquem non ferre O. koga za neznosnega imeti, ne moči ga videti, nec quenquam iam f. potest … priorem Lucan., f. talem regem Q.; od tod gerundivum vix ferendus 3 komaj znosen, non ferendus 3 neznosen: potentia vix ferenda, homo non (vix) ferendus Ci., tyrannum non ferendum distitabat N.; v neutr. tudi z ACI: non ferendum (est) dicere praetorem Ci., quasi non esset ferendum se victum decessisse Ci.; z inf.: vultum eius videre ferendum vix erat Ci., ferre abs.: non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti, ultra non tulit Suet.; z inf.: servo nubere nympha tuli O.; z ACI: ferunt aures hominum illa … laudari Ci., non feret adsiduas potiori te darc noctes H., non tulit in cineres labi sua Phoebus … semina O.; s quod (da): quod rapta, feremus O.
c) (z adv. določili) kaj kako prenesti, vdati se v kaj, pokoriti se, ukloniti se čemu, pristati na kaj: egestatem suam facile f. Ci., f. aliquid animo aequo (ravnodušno) Ci., f. clementer, fortiter ac sapienter Ci., f. animo meliore, mitius O.; poseb. v izrazih nezadovoljstva: aliquid graviter f. Ter., Suet., Iust. ali aegre f. težko kaj prenesti, nejevoljen biti zaradi česa, zamalo se zdeti komu, illud facinus graviter tulit Ci., id pater aegre tulit O., quam rem nobilitas aegerrime tulit S. in to je plemstvo zelo težko preneslo, f. aliquid anxie S. ali inique (iniquo animo) L. jeziti se nad čim, moleste fers de illo Ci. jeziš se nad njim (nanj), indigue f. N., Suet., Iust., Amm. ali perindigue f. Suet. (zelo) za zlo vzeti (jemati), (hudo) zameriti. Skladi: α) z ACI: graviter sibi dari uxorem ferunt Ter., indigue ferunt clementiam in crudelitatem esse versam Ci., moleste f. coeperunt Heraclium profugisse Ci. β) s kavzalnim stavkom: quod adventu tuo ista sabsellia vacuefacta sunt, quo animo id ferendum putas? Ci. γ) posamič s quin: tacite eius verecundiam non tulit senatus, quin … voti liberaretur L.

II.

1. prinesti, podati, izročiti: quod fers, cedo Ter., f. partem domum suam N., dicta, iussa, responsa V., manum ad volnus V., dona imperat ad navīs ferri V., mella ferunt apes (namreč v satovje) H., ursos f. domum O., ceram O. (voščeno) pisemsko tablico, tabellis verba ferenda dedit O., f. alicui epistulam Cu., f. dextram Cu. ali dextras T. ponuditi roko, (roke) stisniti, alicui aliquam Ci. (za ženo) ponuditi, condicionem (alicui) Pl., Ter., Ci. ep. ali condiciones tristes L. postaviti, postavljati, alicui condicionem C. ponuditi; z metaf. obj.: f. alicui salutem Ci., alicui subsidium C. alicui auxilium Pl., Ci., O., Iust. ali opem Ci., N., H., Suet. prinesti pomoč = pomagati, non auxilium sed fletūs tulit (zevg.) O. ni prišel na pomoč, temveč je povzročil jok, fidem f. alicui V. vero (up, zaupanje, besedo) dati komu, nomen ali aliquem ad sidera (in astra) f. V. povzdigovati do zvezd, kovati v zvezde, matri f. complexum L. ali alicui amplexum O. objeti hoteti, objeti, alicui f. oscula O. poljubljati koga, clausae vim tulit O. je storil silo, jo je posilil; v pomenu kaj prizadeti, povzročiti, res fraudem mihi fert Ci. mi prizadeva škodo, fraudem f. L. izvesti zvijačo, perniciem alicui cum scelere L., f. alicui fastidia V., sitim morbosque V., fidem operi V. dati delu potrdilo, potrditi ga, animos et pectora V. dati srčnost in odločnost, alicui luctum lacrimasque L., lamenta Sil.; pesn.: alicui plāgam f. V. udariti koga, vulnera membris O. zadati, verbera in aliquem O. tepsti (biti) koga.

2. occ. prinesti, darovati, plačati: inferias absenti V., suprema cineri V. izkazati zadnjo čast, comiti pia iusta Val. Fl., munera templis, sacra divis, lances ali liba Baccho V., crinem Diti V. posvetiti, žrtvovati, tura altaribus ali in aras O., nymphis coronas O., f. libamina Val. Fl., tudi: preces Iunoni V. prinašati, vota ad deos O. bogovom obljubljati, vota Val. Fl., diis vota precesque Sil.; Sicilia hoc vectigal ferat potius populo quam magistratibus Ci., alicui tributum f. L., Cu. ali tributa f. O. plačevati.

3. metaf.
a) komu kaj (skrivaj) prinesti, naznaniti, sporočiti, povedati: flagitia ad aliquem Ter., fas omnia ferre ad auras V. spraviti na dan, si vera feram V., Ascanio ferat haec V., ea vox laborum tulit finem V. ta glas je … obetal … ; z ACI: mihi fama … tulit fessum … te … procubuisse V., Prognen ita velle ferebat O., tormentis servorum Macronem praesedisse commentarii ad senatum missi ferebant T.; occ. kot držpr. in jur. t. t. α) (kak zakon idr.) sprožiti, svetovati, predlagati (predložiti), dognati: legem f. N., Suet., Fl., hanc ipsam legem Gracchus tulit Ci., Caesare leges ferente Ci., omnibus fastis diebus legem ferri licet Ci., legem f. de aliqua re Ci. ali s finalnim stavkom Vell., rogationem f. de aliqua re, de aliquo, contra (in, ad) aliquem Ci., L., rogatio a consulibus lata est Ci., privilegium f. de aliquo Ci.; tudi samo ferre = svetovati, predlagati: nihil de iudicio ferebat Ci., f. de aliqua re, ut … , f. ad populum (narodu), ut … Ci., tulisti de me, ne reciperer Ci., nihil de me tulisti, quo minus essem in civium numero Ci. nisi dal nobenega pravega nasveta, da naj ne bom več štet med državljane, f. ad plebem, vellent iuberentne … L.; brezos.: lato ad populum, ut … L. β) (svoj glas) oddati, glasovati (o posameznikih in o narodu): sententiam f. Q., Amm. pravzaprav „svoj glas nesti v posodo“, vos sententiam per tabellas feretis Ci., quidnam sententiae ferrent iudices Ci., de quo foedere populus sententiam non tulit Ci.; tako tudi: suffragium (glas) f.: Suet., Iust., cum omnes principes civitatis suffragium se ferre de civitatis salute censebant Ci., exercitu suffragium ferente capitis absentes damnantur N., neque quisquam iudex ausus est de eo ferre suffragium N.; suffragia f. tudi = glasove dobiti: Suet. (Iul. 13). γ) (sodnika) svetovati, predlagati: quom ei M. Flaccus … P. Mucium iudicem tulisset Ci., multi privatim ferebant Volscio iudicem L., provoco ad populum eumque tibi … iudicem fero L.
b) (z abstr. subj.) nanesti, zahtevati, hoteti, določiti, dovoliti: ut natura fert, quae fert adulescentia, dum aetas tulit, quod fors feret, Ter., uti fors tulit S., si fors tulit O., multa fert lubido Ter., quae … lubido victorum fert S., ita natura rerum fert, ut (quantum Q.) mea fert opinio, ut opinio et spes fert, si vestra voluntas feret Ci., si res feret Ci. če mora tako biti, si res ita tulisset L., tamdiu pependit, quamdiu voluntas Apronii tulit Ci., si fert ita corde voluntas V., Troiae sic fata ferebant V., quid iste fert tumultus … ? H., congressūs primi sua verba (običajne pozdrave) tulerunt O., ut vires nostrae tulerunt Q.; elipt.: si ita ferret (sc. res) T. če bi moralo tako biti, če bi moralo priti do tega.
c) (izdatke in dohodke) v gospodarsko knjigo zapisati, vpisati, vknjižiti: f. acceptum (accepto) ali f. expensum, gl. pod ac-cipiō in ex-pendō.
č) ferri = nanašati se na koga, tikati se ga, zadevati koga: quod ad Bithynios ferretur Plin. iun.

III.

1. okrog nositi, v pass. = krožiti, biti objavljen: cuius (Periclis) scripta quaedam feruntur Ci., et orationes eius (sc. Senecae phil.) et poëmata et epistolae et dialogi feruntur Q., multorum de utraque arte commentarii feruntur Suet., fertur epistola eius Vop.

2. metaf.
a) ustno raznašati, širiti, razširjati: inimici famam Pl., fertur imprimis (hoc dictum) Ter., f. haec omnibus sermonibus C., sermonibus bella L., tanto opere ferri Ci., f. carmine laudes V., vivus per ora feror V. živim v govorici ljudstva, V. (po Eniju) fama fertur V., ita (eadem) fama ferebat O., vulgo ferebantur versus Suet., ferebatur per oppida rumor Sil.; occ. slaviti, proslavljati, poveličevati, povzdigovati: vestrum iter … omnia saecula laudibus ferent L., f. aliquem insigni laude V., praecipuā laude fertur N., nostra semper feretur pugna illa Ci., caelo (dat. smeri = do neba) facta ferebat Sil., supra f. aliquem T.; s predik. določilom act.: hunc (Mercurium) omnium inventorem artium ferunt C., Servium conditorem famā f. L.; pass.: (Atticus) in pueritia nobilis inter aequales ferebatur N., Macedones milites eā tum erant famā, quā nunc Romani feruntur N., Atheniensium res gestae … fuere … aliquanto minores … quam famā feruntur S., felix et dis cara feror O.
b) splošno trditi, (povsod) praviti, pripovedovati, izjavljati, izrekati: eam rem vulgo f. L.; v act. z ACI: homines morbos magis esse timendos … ferunt … quam Tartara leti Lucr. memini ita f. se-nes V., hand dubie ferebant Minucium Fabio (se) praelaturos L. splošno so prav nedvomno trdili (izjavljali); fama fert govorica gre, govori se: regnum eum adfectare fama ferebat L., simul excessisse Augustum et rerum potiri Neronem fama eadem tulit T.; kot vrinjeni stavek: Aristaeus, qui (ut Graeci ferunt, Liberi filius) inventor olei esse dicitur Ci., Hannibal, ut ipse fert, aemulus itinerum Herculis est L., philosophia, ut fertur (kakor pravijo), virtutis continet disciplinam Ci., sicut fama fert L., Cu., ita fama ferebat O. Pogosto ferunt pravijo, baje z ACI: ab eo se leges ferunt accepisse Ci., (ficum) Romularem vocatam ferunt L., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V. priores hinc Lamias ferunt denominatos H., affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.; v pass. z NCI: in Sicilia locus esse fertur Ci. je baje kraj, Ceres fertur fruges … mortalibus instituisse Lucr., quam (Karthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus … coluisse V. je baje bolj gojila kot … , Scaurus auctor et socius Bestiae ferebatur S. je splošno veljal za … , Teucer … tempora populea fertur vinxisse coronā H., non sat idoneus pugnae ferebaris H. nisi veljal za … , mecum certasse feretur O. pravili bodo o njem, da … , hvalili ga bodo, da …

IV.

1. od nekod odnesti, odvesti, odpeljati, odgnati, s seboj vzeti: nihil aliud ex certamine L., argenti magnum dat ferre talentum V., cratera (ei) ferre dederat V., ferunt ipsa aequora classem V., corpora nullis funeribus feruntur O. se pokopavajo (shranjujejo), cineres secum f. O., cibaria f. (sc. secum) Cu., unda navem f. coeperat, te venti ferebant Val. Fl.; pren.: feruntur … ex optimis naturae et veritatis exemplis Ci. povzete so iz, … (posnete so po) … , veniam peto feroque L. prosim in jemljem, aliquid tacitum f. „kaj kot zamolčano s seboj odnesti“, npr. non tacitum feres Ci. = ne bom molčal, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. da Turnus ni molčal niti ob tem, f. aliquid inultum Ter. ali impune C. kazni za kaj uiti, ut fecunda fores, haud impune feres O. za to ne uideš kazni, ne bo ti ušlo, tako tudi: non feret, quin vapulet Pl. brez tepežnice, (šibe) ne uide; hanc sine me spem ferre tui V. daj, da se tega o tebi nadejam, genus incertum de patre ferebat V. držal se ga je negotovi rod (rod od negotovega očeta), solacia mortis ad Manes f. O. s seboj vzeti.

2. occ. kaj (kot plen) odnesti, odvesti, ugrabiti, uropati, oropati, upleniti, opleniti, (od)vzeti, pobrati, unesti: eo fit … , ut … cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H., (venti) maria ac terras ferant secum V., f. armenta V. ali trabes solidas O. (o vodi), Turnum fert aequore turbo V., alii rapiunt … feruntque Pergama V. plenijo, iuvencos f. Mart. ubiti; poseb. ferre et (atque) agere (gl. ago I., 2., b): res sociorum ferri agique vidit L. videl je zaveznike do golega oropane; pren.: inania venti verba ferunt O. omnia fert aetas V. vzame, te fata tulerunt V., ni me Fortuna inimica tulisset V.

3. metaf. kaj (kot plačilo, nagrado, dobiček) odnesti = kaj dobiti, pridobiti, prejeti, steči (si), doseči: quod posces, feres Pl. f. praemium Ter., Cu. ali praemia H., Sil., Iust. (toda: di tibi … praemia digna ferant V. naj ti za to dajo … , f. munus Tib., munera, munuscula, mercedem H., pretium H., Suet., pretium certaminis O., dona Val. Fl., partem praedae Ci., responsum (ab aliquo) Ci., C., ego laboris mei, vos virtutis vestrae fructum feretis Ci. f. fructūs ex re publ. uberes Ci., fructūs ex fortuna Vell., palmam, primas Ci., laudem C., laudem gratiamque (v zahvalo) apud omnes L., gratiam alicuius rei (za kaj) L., victoriam ex hoste L. doseči zmago nad sovražnikom, premagati ga, honorem virtutis O., gaudia O. užitek čutiti, imeti, caelum et terra ferunt aequos calores O., f. damna O. škodo trpeti, odium ex servitute Q.; kot držpr. t. t. suffragia (alicuius) f. Ci., Suet. ali in tribu puncta f. Ci. dobiti glasove koga ali v občini, centuriam, tribūs f. Ci. dobiti glasove centurije, občin, nec quicquam illis comitiis nisi repulsam tulit Ci. ni odnesel (dobil) nič drugega kakor zavrnitev = propadel je.

V.

1. (nesoč ali vzdigujoč) premakniti: fer pedem Pl. pojdi, idi, qui huc in hanc urbem pedem … numquam intro tetulit Pl., numquam huc tetulissem pedem Ter., pedem f. choris H. nogo vzdig(ov)ati, i, quocumque pedes ferent H. te noge poneso, ferte pedem V. pridite, domum pedem f. V. ali retro pedem f. O. domov iti, nazaj iti, (Camilla) mare per medium ferret iter (= pedem) V. bi hodila, gradum contra f. Pl. naproti iti, f. gradum V., O., Sil. korakati, ingentes gradus O. široko stopati, gressum in castra V. ali gressūs per urbem O. korakati, vestigia O. kreniti, lassos passus O. truden hoditi, membra trementi passu O. noge s tresočimi se koraki premikati, manus ad colla O. iztegniti; v pomenu obrniti: ad caelum fulmina oculos circum omnia Lucr. obračati, ora huc et illuc, pectus in hostem V. caelo (dat. smeri) caput, animum V. ali manus H. proti (k) nebu obrniti, povzdigniti; kot voj. t. t.: signa f. C., L. bojna znamenja dvigniti = vzdigniti se, odpraviti se na pot, odriniti.

2. metaf. nesti, gnati, peljati, vesti, privesti, voditi: in eam partem, quo (kamor) ventus fert C., eodem, quo ventus, ferebat (aestus) T., venti ferentes V., O., Plin. iun. ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden in vožnjo pospešujoč, ventus fert classem V., itinera duo, quae … ad portum ferebant C. sta držali v … , via, Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., quā via ad Veserim ferebat L., in Persidam ferens via Cu., fert via eadem Plin. iun.; v pass.: navis tempestate Naxum ferebatur N. nevihta je zanašala ladjo; pren.: si qua ad verum via ferret inquirentem L., ad speluncam signa ferebant V., incerti (sumus), quo fata ferant V., rem supra ferre quam fieri potest Ci. čez meje mogočega povečevati, famā incerta in maius ferri solent L. se poveličuje, se pretirava (v sl. bolje act.), quo cuiusque animus fert, eo discedunt S., istuc mens animusque fert H., quem tulit ad scaenam ventoso gloria curru H. ki ga je slavohlepnost … pripeljala k dramatiki, ira Romanos per hostium aciem tulit L., nisi te virtus ad maiora tulit O.; z inf.: fert animus … dicere formas O. mika me opevati, si maxume animus ferat (sc. in his locis esse) S., tule-rat animus … castra occupare Suet., nos … exscindere Thebas mens tulit Stat.

3. hitro premakniti (premikati) se, gibati se, iti, kreniti, napotiti se, planiti, dreti, dreviti, hiteti, leteti ipd.;
a) refl.: se extra tecta f. V., domum se nocte ferebat V., qua se cumque furens … tulit … virgo V., qui se ferebat V. ki je hodil s ponosnim korakom, talem se ferebat per medios V. tako je hitela skozi sredino, se ferre alicui obviam Ci. ali obvium V. komu naproti hiteti, palam se ferre Suet. javno se kazati; od tod se ferre aliquem kazati se koga, javno nastopiti kot: quem sese ore (usteč se, ponašajoč se) ferens V., ingentem sese clamore ferebat V. s kričanjem se je oblastno bahal, f. se suasorem, libertum se populi Rom. L., se consulem T.; posamič act. = refl.: quem procul conspiciens ad se ferentem (sc. se) extimescit N. naproti drvečega; o stvareh: si qua forte ferant se vestigia V. ko bi se pokazali, halitus se ad convexa ferebat V. se je dvigala; med.: stellae circum terram feruntur Ci. se premikajo, krožijo, vitis ad terram fertur Ci. se nagiba, ad eum omni celeritatem ferebatur C., Rhenus citatus fertur per … C. hitro dere, solus ego in Pallanta feror V., rapidis feruntur passibus V., saltu supra venabula ferri V. skočiti, classis interrita fertur V. jadra, plove, terror fertur ad moenia V. prodira, columba fertur in arva V. odleti, ferri pennā per aethera H. ali ferri volatu Cat. leteti, letati, cursu in hostem ferri L. zakaditi se v … , aper … in hostes fertur O. se zažene v (na) … , praecipites equi feruntur O. dirjajo, feror super astra O. povzpnem se, vox fertur de gutture O. odhiti, sanguis fertur a faucibus, ex pulmone Cels. teče, per semitas ferri Cu. klatiti se, nubes pulveris ad caelum fertur Cu. ali fumus ad caelum usque fertur Suet. se dviga, turmae feruntur Val. Fl., hastam ferri videmus Q. letečo.

4. pass., večinoma z abl. nesen, gnan, peljan, vlečen biti (v sl. bolje z act.): omnia feruntur in terram Ci. vse teži proti zemlji (zaradi težnosti), fertur ut pinus acta Boreā O., ferri flumine C. ali pronā aquā V. z vodo plavati (act. reka, voda nese [žene] koga nizdol), ferri equo V. jahati, f. equis V. voziti se, peljati se, aequore ferri H., Val. Fl. voziti se po morju, fertur incerto mari H.; pren. (čemu) zanesti se dati (v sl. tudi v tem pomenu bolje act.: koga kaj zanese, prevzame): mater, quam scelere ferri videtis Ci., Demosthenes saepe in eam partem ferebatur oratione, ut … Ci. je v svojih trditvah večkrat zašel tako daleč, milites ad studium audiendi feruntur C., odio ferri in Ciceronem N., omni cogitatione ferri ad aliquid N. vse svoje misli usmeriti na kaj, per mala praeceps (v nevarnosti) fertur H., orator suo iam impetu fertur Q.

VI. v duhu (srcu) kaj nositi = premišljati, preudarjati, presojati, imeti za kaj: dice, quid fers Pl., id consilio ante ferre debemus Ci. ep. poprej pomisliti, utcumque ferent ea facta minores V., ne id ipsum … pro praeindicato ferret L.; z inf.: ad Stygios iterum fero mergere fluctus Stat. mislim, kanim.

gláven principal, main, chief; cardinal; primary; master; anatomija cephalic

v glávnem chiefly, mainly, on the whole, in the main
glávni artikel principal article
glávna blagajna main cash desk (ali box office, checkout)
glávna cesta trunk (ali main) road
glávna čednost cardinal virtue
glávni delničar principal shareholder
glávni cilj primary target
glávni dobitek (v loteriji) first prize, the big prize
glávni dogodek main event
glávni del main part; body
glávni dedič chief heir, pravo residuary legatee
glávni film feature film, (filmskega programa) main feature
glávni igralec gledališče leading man, (igralka) leading lady; lead; star
glávni jambor mainmast
glávna jed main course
glávna hrana staple diet, chief food, staple food
glávni izdatki principal expenditure (ali outlay), major expenses pl
glávna knjižnica main library
glávni knjižničar chief librarian
glávna knjiga trgovina ledger
zaključiti glávno knjigo to balance the ledger
glávni kolodvor, glávna postaja (železniška) central station, main station, (končna) terminus, ZDA terminal; main railroad station
glávni jašek main shaft
glávna naloga main (ali chief) task
glávni napad main attack; main effort
glávno mesto capital, metropolis
glávna napaka chief fault; main defect
glávna krivda principal fault
glávna obrambna črta main defence line, main fighting line, main line of resistance (krajšava: MLR)
glávni oltar high altar
glávna os main axis
glávni oddelek main department
glávni namen main object, chief purpose
glávna misel main (ali principal) idea
glávni krivec pravo major (ali chief) offender; principal
glávna oseba principal person, head, gledališče (roman) hero, chief character, protagonist; pogovorno leading light, kingpin
glávno oporišče main base
glávna paluba main deck
glávna poteza (značaja itd.) chief trait, principal feature
glávni poklic (zaposlitev) chief occupation
glávni pojem, glávna ideja main idea (ali principal notion)
glávna potreba chief requirement
glávna prometna cesta (ulica) principal thoroughfare, highway, ZDA thruway
gláven priča principal witness
glávna proga main line, (železniška) main line, ZDA trunk line
glávni pomen chief importance
glávni pogoj principal condition, principal requirement
glávna pozornost main attention
usmeriti glávno pozornost na to direct one's special attention to
glávni plinovod gas main
glávno poslopje main building
glávno pravilo first principle, fundamental principle
glávna pomanjkljívost chief defect
glávna postavka main item
glávni poštni urad General (ali Main) Post Office
glávni razlog principal reason, (motiv) primary motive
glávna reka main stream
glávna sezona high season
glávna skušnja gledališče dress (ali full ali general) rehearsal
glávni sovražnik chief enemy
glávna sestavina (sestavni del) chief constituent, principal ingredient
glávni stavek gramatika main (ali principal) clause
glávna stvar chief matter; main thing, most important thing
to je glávna stvar that's all that matters
glávna razlika main difference
glávna razprava pravo (main) trial; hearing
glávna stroka speciality; main line, (v šoli) VB main subject, ZDA major
izbrati zgodovino kot glávno stroko (predmet) VB to take history as one's main subject, ZDA to major in history
glávni šlager (zvočnega filma itd.) themesong
glávni števnik cardinal number
glávno tržišče principal market
glávni urednik chief editor
glávni vzrok chief cause, principal reason
glávni vod (telefonski) trunk line
glávni vir chief source
glávni vir dohodkov principal source of revenue
glávni ugovor chief objection
glávni vhod main entrance
glávna vrata main door
glávna varovalka (elektrika) main fuse, main cutout
glávna težava main difficulty
glávna (mestna) ulica high street, ZDA main street; main road; arterial road, high road
glávni električni vod the mains pl, (plinski, vodovodni itd.) gas main, water main
glávni vidik main aspect
glávno vprašanje chief (ali main) question
glávno železniško vozlišče main junction
glávna vsebina principal contents pl; substance; summary
glávna vloga gledališče leading role, lead, star role; leading part (ali character), (ženska) female lead
igralec v glávni vlogi star, ZDA (tudi) headliner
igrati glávno vlogo to star, (manj važno) ZDA to feature
kdo igra glávno vlogo gledališče who is playing the lead?
v glavni glávni nastopa g. X the show stars Mr. X, Mr. X is appearing in the lead (ali in the main role)
glávni igralec leading actor, star (performer)
glávna zahteva prime (ali chief) requisite, primary requirement
glávno žarišče principal focus

home⁴ [hóum] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem

to home on (ali in) a beam avtomatsko se usmeriti k cilju (raketa)

korák step; (tempo) pace

dolg korák stride; (hoja) walk, gait
vojaški, brzi korák double, ZDA double time
hitri korák vojska quick time (ali pace)
paradni, pruski korák goose step
telovadni, gimnastični korák double-quick
čvrst korák brisk step
hlačni korák crotch
odločilen korák decisive step
napačen korák (spodrsljaj) false step
nagel korák a rash step
prvi koráki first steps pl beginnings pl (pregovorov itd.) advances pl
navadni korák vojska ordinary pace
preudaren korák prudent step; figurativno (ukrep) step, move, measure, motion
enakomernih korákov evenpaced
počasnih korákov slow-paced
naglih korákov at a fast pace
nadaljnji korák a further step
s hitrim korákom at a brisk pace
korák za korákom step by step, pace by pace, by steps, little by little, (postopoma) gradually
pri vsakem koráku at every step
na vsakem koráku (povsod) everywhere, (vedno) all the time
dolžina koráka length of stride
menjava koráka change of step
števec korákov pedometer
to je velik korák naprej! that's a big step (ali move) forward!
zima se bliža z velikimi koráki winter is coming upon us apace
držati korák z to keep pace (ali step) with, to be in step with, to keep up with, (figurativno) to keep abreast of (ali up-to-date with)
ne držati koráka to break step, to be out of step (s časom with the times)
izmeriti razdaljo s koráki to pace out the distance
delati velike koráke to make great strides
napraviti korák naprej (nazaj) to step (ali to take a step) forwards (backwards)
napraviti (potrebne) koráke (ukrepe) to take steps (proti against)
napraviti prvi korák (figurativno) to take the first step, to make the first move, to take the initiative
tudi koráka naprej ni mogel napraviti he couldn't walk a step further
napraviti velik korák do uspeha to make great progress towards success, to reach a milestone in one's career
iti v korák z to keep abreast of, to be in step with
prvi korák je vedno najtežji the first step is always the hardest
napraviti dolg korák to stride out
delati dolge koráke to take (ali to make) long strides
delati kratke koráke to take short strides
prvi korák je storjen (figurativno) the first step is taken
napraviti nekaj korákov to go a few steps, to take a few paces
(iz)meriti s koráki to pace (out)
vse moje koráke nadzorujejo they watch every step I take
napredovati z velikanskimi koráki to advance with giant strides
zadeva se ni niti za korák premaknila the affair hasn't got a step further
podaljšati korák to lengthen one's stride
priti iz koráka to get out of step
podvzeti (hitre) koráke to take (swift) steps (v zadevi in the matter)
pospešiti korák to quicken one's pace, to step out
skrajšati korák to shorten one's stride
(s)poznati koga po njegovih korákih (po hoji) to know (to recognise) someone by his step
usmeriti korák to direct one's footsteps
vzdržati korák to last the pace
voziti v koráku! slow down!, dead slow!, ZDA drive slow!

korák paso m

korak za korakom paso a paso
s hitrimi koraki con paso acelerado
na vsakem koraku a cada paso, continuamente
korak nazaj paso atrás
dvojni korak paso doble
lahek, hiter korak paso ligero, rápido
gosji korak paso de ganso (ali de la oca)
napačen korak (tudi fig) mal paso
dolžina koraka longitud f del paso
števec korakov podómetro m, cuentapasos m
diplomatski korak (fig) gestión f diplomática
napraviti potrebne korake (fig) hacer las gestiones necesarias
delati velike korake dar grandes zancadas
menjavati korak cambiar el paso
napraviti prvi korak dar el primer paso, tomar la iniciativa
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
nobenega koraka (ničesar) ne narediti no dar un paso
pospešiti korak acelerar (ali alargar) el paso
iti v koraku ir al paso
držati korak s kom ir al mismo paso que alg
držati korak s časom (fig) estar al día; ir con el tiempo; adaptarse a las exigencias de la época
priti iz koraka perder el paso
smo že napravili korak naprej (fig) ya se ha dado un paso adelante
usmeriti svoje korake k dirigir (ali encaminar) sus pasos a (ali hacia)

Kurs, der, (-es, -e) (Richtung) usmeritev, [Schiffahrt] Schifffahrt smer plovbe, [Schiffahrt] Schifffahrt, Luftfahrt kurz; an der Börse: (borzni) tečaj; (Wert) vrednost, cena; (Umlauf) obtok; (Lehrgang) tečaj; außer Kurs setzen vzeti iz obtoka; auf etwas Kurs nehmen [Schiffahrt] Schifffahrt , Luftfahrt usmeriti se k (čemu); den Kurs halten držati se smeri/kurza; den Kurs nachprüfen kontrolirati kurz; aus dem Kurs fliegen zapustiti kurz; aus dem Kurs bringen spraviti iz koncepta

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mirada ženski spol pogled

poner la mirada en usmeriti (upreti) pogled v

napačno (narobe) falsch, verkehrt; (narobe obrnjen) držati: falschherum
napačno izmeriti/načrtovati/slišati sich vermessen/verplanen/verhören
fehl-, falsch-, miss- (interpretirati [mißinterpretieren] missinterpretieren, [mißdeuten] missdeuten, fehldeuten, sklepati fehlschließen, usmeriti fehlleiten …)

naravna|ti¹ (-m) naravnavati tehnika regeln, (nastaviti) stellen, einstellen, stroje, naprave precizno: justieren, adjustieren; (gostoto dichteinstellen)
naravnati na (usmeriti) (etwas) anpeilen
figurativno naravnati se na sich einstellen (auf), sich richten auf

obrn|iti (-em) obračati

1. (zavrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich)
obrniti nazaj zurückdrehen, h komu/čemu: zu (jemandem/einer Sache) hindrehen
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, zurückdrehen, herunterdrehen
obrniti na večjo stopnjo aufdrehen, hinaufdrehen
(zaviti) oči: verdrehen (die Augen verdrehen)

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden, umwenden; pri pečenju: umwenden; obleko: wenden, umwenden, rokavico, žep: umstülpen
obrniti nazaj zurückwenden
h komu/čemu: (jemandem/einer Sache) zuwenden, zu (jemandem) hinwenden, proč: fortwenden, abwenden
obrniti hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern
obrniti pole čemu (etwas) umpolen

4. ročico ipd.: umlegen
sunkovito obrniti reißen, verreißen, schwenken, krmilo, vozilo: herumreißen, herumwerfen

5. tehnika reakcijo, postopek ipd.: umkehren, umlenken, nazaj: zurücklenken, rückwärts laufen lassen; (usmeriti, preusmeriti) lenken; figurativno razvoj: (der Entwicklung) eine andere Wendung geben

6. na glavo: auf den Kopf stellen, vedro: umstülpen

7. v določeno smer: ausrichten, orientieren; gradbeništvo, arhitektura proti vzhodu: osten

8.
obrniti pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obrniti pozornost nase die Aufmerksamkeit auf sich ziehen, sich bemerkbar machen
obrnti pogovor na zu sprechen kommen auf
(usmeriti, preusmeriti) pogovor, pozornost: (das Gespräch/die Aufmerksamkeit) lenken auf

9. denar: wirtschaften mit
figurativno trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen

10. figurativno človeka, da nekaj naredi: herumkriegen
|
obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
obrniti hrbet den Rücken drehen
figurativno sich abwenden von, (jemandem) die kalte Schulter zeigen
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
| ➞ → obračati

obvóz (promet) détour moški spol , déviation ženski spol

usmeriti promet po obvozu dévier la circulation

obvóz (promet) desviación f

usmeriti (promet) po obvozu desviar (el tráfico)

orientieren orientirati (sich se), (informieren) informirati (über o) (sich se); orientieren auf usmeriti na; sich orientieren auf usmerjati se na, biti usmerjen na; sich orientieren an (sich richten nach) ravnati se po; orientieren nach obrniti proti; orientiert nach obrnjen proti

oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un

parar zadržati, ustaviti, nehati; odbi(ja)ti, parirati; pripraviti; (hudo) zdelati; stati, mirovati

parar un golpe odbiti sunek
parar mal hudo zdelati
parar en mal slabo poteči
¿en qué va a parar esto? kaj bo iz tega?
parar la consideración en usmeriti pozornost na
ir a parar (en) meriti (na)
¡paren en la disputa! nehajte se prepirati!
no parar nunca neumorno, brez prestanka delati
sin parar brez odlašanja, v hipu, neprestano
ha parado de llover nehalo je deževati
¿dónde para V.? kje ložirate?
para a considerar que... samo pomisli, da ...
pararse ustaviti se, mirovati, zadržati se, muditi se
pararse en nimiedades biti malenkosten

poglèd mirada f

pogled naokrog panorama m; (razgled) vista f
bežen pogled ojeada f, vistazo m
mračen pogled mirada f hosca (ali sombría)
predirljiv pogled mirada penetrante
prikrit, skriven pogled mirada furtiva
zli pogled aojamiento m, aojo m, mirada f maligna
na prvi pogled a primera vista
predreti koga s pogledom (fig) matar a alg con la mirada, fam lanzar a alg una mirada asesina
usmeriti (zapičiti) pogled v poner la mirada (clavar la vista) en
vreči pogled na koga lanzar (ali echar) a alg una mirada