Franja

строптивый uporen, kljubovalen, trmast, neposlušen

cocear brcniti; upreti se, uporen postati

per-contumāx -ācis (per in contumāx) zelo trdovraten, zelo uporen: percontumax redisti huc nobis, Pamphile! Ter.

recalcitrate [rikǽlsitreit] neprehodni glagol
biti uporen, trmoglav, nepokoren, neposlušen; upirati se, nasprotovati (against, at)
(redko) brcati, ritati

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

zapr̀njati se -ām se, zaprnjìcati se -ām se postati uporen, trmast: zaprnjicala se mazga

ершиться (lj.) upirati se, biti uporen, biti trmast

крамольный (zast.) zarotniški uporen

brancard [brɑ̃kar] masculin nosila, nosilnica (za bolnika, ranjenca); ojnica

ruer dans les brancards (figuré) biti uporen

dissideō -ēre -sēdī (—) (dis in sedēre) „narazen sedeti“, od tod

1. ločen, oddaljen biti: Cl., omnem … sceptris (dat.) terram quae libera nostris dissidet externam reor V., quantum Hypanis Veneto dissidet Eridano Pr., ab omni dissidet turba procul Sen. tr., qui partitis dissederat ante maniplis Sil.; occ. raz(po)tegnjen biti: si toga dissidet impar H. če je toga poševno potegnjena, inaequalia dissident supercilia, supercilia dissidentia Q. narazen stoječe (naspr. constricta).

2. pren.
a) (o bitjih) ne skladati se, ne strinjati se, drugače misliti, drugačnega mnenja biti: de re una dissident, de ceteris congruunt Ci., cum Cleanthe dissidet Chrysippus Ci., me non cum homine solere, sed cum causa dissidere Ci., homines nobiles ita dissident a nobis animo et voluntate Ci., dissidere re, non verbis Ci.; pesn. z dat.: dissidens plebi Virtus H.; occ. (v sovražnem pomenu) spreti se, v sporu (neslogi) biti, nesložen biti, navzkriž si biti: cum is tribunus plebis capitali odio a Q. Pompeio … dissideret Ci., cum Octavio conlega Cinna dissedit Ci., non consiliis solum et studiis, sed armis etiam et castris dissidebamus Ci., dissidebat ab eo Eumenes N., dissidet hostis in Arminium et Segestem T. je razcepljen v Arminijevo in Segestovo stranko; pesn.: Medus infestus sibi luctuosis dissidet armis H. je razcepljen v stranke; abs.: Ph., quod … dissideat interim miles T. je uporen, mox dissedit (sc. a Iulia) Suet.; brezos.: propter quos (histriones) dissidebatur Suet.
b) (o stvareh, poseb. o abstr.) ne ujemati se, razlikovati se, upirati se, nasprotovati (si), navzkriž si biti: scriptum a sententia dissidet Ci., cum corporis partes inter se dissident Ci., iracundia dissidens a ratione Ci., temeritas a sapientia dissidet plurimum Ci., opiniones inter se dissidentes Ci., cupiditates inter se dissident Ci., sensus (mnenja) dissidentes N., voluntas scriptoris cum scriptore dissidet Corn., dissidet (je polno protislovij) et variat sententia O., fama a fide dissidet O., feritas dissidet a studiis tuis O., ambitio dissidens Ph. uporna, non dissidet a voce gestus Q.

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno

fronde [frɔ̃d] féminin prača; list (praproti)

lancer une pierre avec la fronde zalučati kamen s pračo
jouer à la fronde igrati se s fračo
la Fronde (histoire) fronda, odpor proti vladi Ane Avstrijske in Mazarina v Franciji v 17. stol.
esprit masculin de fronde uporen duh

in-grātus 3, adv. -ē

1. neprijeten, neljub, neprijazen, zoprn, nepriljubljen, nevšeč(en): Q., Lact., ne aut invisa diis oratio nostra aut ingrata videatur Ci., fuit haec oratio non ingrata Gallis C., ipsi aculei mihi non ingrati acciderunt Ci., ubi severitas periculosa est, liberalitas ingrata Ci., ingrata Veneri superbia H., vita, otium H., labor V., ei non ingratus T. njemu priljubljen, i. frons Pr. neprijazen, uporen obraz, ingrate successus hominum O., Tiberio haud ingratum accidit turbari res Orientis T., iocus O., somni Pr., ingrata senioribus Cu.

2. brez zahvale, ne(hvaležno) priznan, nehvaležno sprejet, brezkoristen, nekázen, neugoden, nepovoljen: si ea ingrata esse sentiam, non committam Ci., ingrate servire alicui O. brez priznanja, ingratus labor S. ki ne najde priznanja, nèkázen, pericula V., dona odiosa ingrataque Pl., odores O., et id erit ingratum Ter. in za to ne boš deležen nobene zahvale, omnia sunt ingrata Cat., humeri Stat., ingratum ad vulgus iudicium L.

3. nehvaležen: Cu., Iuv., Q., Suet., quae amicitia potest esse inter ingratos? Ci., illud vero est hominis ingrati Ci., negat ingratis civibus fecisse se, quae fecerit Ci., magno animo cedere ex ingratā civitate Ci., ingrata tua Pr. ki se ne da lahko zadovoljiti, nihil cognovi ingratius Ci., ingratissimus omnium Sen. ph., ingratus in Democritum Ci., in amicos Corn., adversus beneficium Sen. ph., vir adversus merita ingratissimus Vell., mulier contra patronum suum ingrata Paul., i. suae condicioni, caelestibus beneficiis Lact., manifestis beneficiis Aug., ingrate necessitudinis nomen repudiare Ci., rem ingrate ferre T. nehvaležnega se izkaz(ov)ati; pren.: o terram ingratam, si hunc civem eiecerit! Ci., i. forum O., animus Ci., urbes ingratae in principes L., cinis V. ki ne more usluge povrniti, ingluvies H. nenasitno, ne ingratus in referendā gratiā videretur Ci., ager non ingratus Mart. rodovitno, arcus Val. Fl., onus Cat.; pesn.: ingratus salutis V. nehvaležen za ...

kljuboval|en (-na, -no) trotzig; widerspenstig; (uporen) renitent; Trotz- (obdobje das Trotzalter)

quinteux, euse [kɛ̃tö, öz] adjectif podvržen napadom kašlja

toux quinteuse krčevit kašelj; čudaški, muhast; uporen (konj)
un vieillard quinteux čudaški starec
avoir l'humeur quinteuse biti muhaste ali čudaške narave; masculin čudak; čudaški, muhast človek

rebel¹ [rebl]

1. samostalnik
upornik, puntar (tudi figurativno)
ameriško, zgodovina privrženec južnih držav (v ameriški državljanski vojni)

to be a rebel biti puntarski, uporen, trmast

2. pridevnik
uporniški, puntarski

rebenque moški spol bič; bikovka

tener rebenque (Am) trmast ali uporen biti

vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
a vicious horse uporen konj
vicious air slab, pokvarjen zrak
vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
a vicious headache hud, strašanski glavobol
a vicious look sovražen, preteč pogled
a vicious man izprijenec, pokvarjenec
vicious habit razvada, grda navada
vicious life nemoralno življenje
vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
vicious mule trmasta mula
vicious remark nespodobna opazka
vicious style slab slog
vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
a vicious temper hudoben značaj
vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti

ἀ-γνώμων 2 (γνώμη) 1. neveden, nespameten, nepremišljen, nerazumen. 2. a) trdosrčen, brezobziren, uporen, trmast; b) nehvaležen – οὐκ ἀγ. prizanesljiv, milostljiv. – adv. ἀγνωμόνως nespametno, nepremišljeno; ἀ. ἔχω nespameten sem.

ἀντί-τυπος 2 in 3 (τύπτω) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; τύπος ἀντίτυπος (o kladvu in nakovalu) protiudarec, στόνος odjekujoč, odmevajoč. 3. podoben; τὸ ἀντίτυπον posnetek, slika, podoba NT.