Franja

vitiation [višiéišən] samostalnik
kvarjenje, pokvarjenost, spridenje; umazanje, umazanost; okuženje, okuženost; onesnaženje; popačenje
pravno uničenje, razveljavljenje (pogodbe itd.)

wrack [ræk]

1. samostalnik
(na obalo naplavljena) morska trava
zastarelo propast, uničenje

wrack and ruin propast, poguba
to go to wrack propasti

2. prehodni glagol
razbiti, raztreščiti, uničiti, ruinirati
neprehodni glagol
propasti, biti uničen

wreck¹ [rek] samostalnik
na obalo vrženi predmeti, naplavine (z morja); razbitine ladje; zapuščena, razbita, nasedla ladja; brodolom
figurativno propadel človek
figurativno razvalina
figurativno propad, uničenje, razrušenje
množina bedni ostanki, razbitki, podrtine

the wreck of the carriage razbitine vagona
he is (the) mere wreck of his former self on je le še senca tega, kar je bil prej
the wreck of my hopes propad mojih upov
to go to wreck (and ruin) propasti
to save one's fortune from wreck rešiti svoje premoženje pred propadom
the beach was strewn with wrecks obala je bila posuta z naplavljenimi razbitinami ladij
he perished in the wreck of "Titanic" izgubil je življenje v brodolomu Titanica

wreckage [rékidž] samostalnik
razbitine (ostanki) ladje; brodolom (tudi figurativno)
razvaline, ruševine
figurativno propad, uničenje; propadle eksistence, izvržek (družbe), sodrga

wrecking [rékiŋ]

1. samostalnik
obalna kraja, tatvina naplavljenih stvari
figurativno uničenje
ameriško reševanje, pospravljanje naplavljenih stvari

2. pridevnik
reševalen

wrecking crew reševalno moštvo (ekipa)
wrecking train pomožni vlak
wrecking truck odvlečni avto

zátor m zator, uničenje: rat je zator ljudskoga roda

Zerstörung, die, (-, -en) razdejanje; propadanje; uničenje; Technik eines Werkstücks, Prüflings: porušitev

зни́щення -я с., uníčenje -a s.

зруйнува́ння -я с., uníčenje -a s.

истребление n uničenje, zatiranje

капут m (neskl.) uničenje;
пришёл ему капут z njim je konec

ни́щення -я с., uníčenje -a s.

погро́м -у ч., pogròm -ôma m., uníčenje -a s.

разбитие n razbitje; uničenje; poraz; postavitev

разгром m razbitje, razdejanje, opustošenje, uničenje; polom, poraz

разор m (prov.) uničenje, razdejanje

разорение n uničenje, opustošenje; beda, propadanje, obubožanje

розо́рення -я с., uníčenje -a s., opustóšenje -a s.

сокрушение n (zast.) razbitje, uničenje; (pren.) žalostitev: skrušenje

уничтожение n uničenje, zatrtje