Franja

tôžba (tarnanje) queja f ; jur demanda f , querella f ; (jadikovanje) lamentación f

tožba zaradi dolga demanda por deuda
tožba za odškodnino acción f por daños
ničnostna tožba demanda de nulidad
umik tožbe desistimiento m de la demanda
vzrok za tožbo fundamento m de la demanda
zavrnitev tožbe denegación f de una demanda
spodbijati tožbo, oporekati tožbi contestar la demanda
vložiti tožbo presentar demanda (ozir. querella), entablar una acción judicial (proti contra, zaradi obrekovanja por difamación)

trobíti (-im) imperf.

1. suonare la tromba, il corno (e sim.):
trobiti zbor, umik suonare l'adunata, la ritirata
lov. nekdaj trobiti halali suonare l'hallalì

2. avt. suonare il clacson, clacsonare:
trobiti vsevprek strombazzare

3. pren. divulgare, diffondere, strombazzare:
trobiti laži strombazzare menzogne

4. ripetere continuamente, con insistenza:
nehaj že trobiti eno in isto smettila di ripetere sempre la stessa cosa
pren. trobiti v isti rog ululare coi lupi

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

ukázati (ukážem) | ukazováti (-újem) perf., imperf.

1. comandare, ordinare; ingiungere, intimare:
ukazati in prepovedati ordinare e proibire
ukazati umik ordinare la ritirata

2. teh. comandare, dare il comando:
ukazati računalniku, naj poišče potrebne podatke comandare al computer di trovare i dati richiesti

3. comandare:
srcu ne moreš ukazati, naj ljubi non puoi ordinare al cuore di amare

4. star. (naročiti) ordinare

urge² [ə:dž] prehodni glagol
nagnati, naganjati, tirati; tiščati, pritiskati; siliti, nagovarjati, rotiti, urgirati; spodbosti; iznesti, predložiti (against proti)
(npr. argumente), predočiti, navesti (kot vzrok); posebno naglasiti, poudariti; priporočiti, opomniti; pospešiti (tempo, delo)
neprehodni glagol
siliti, rotiti, trdovratno vztrajati (on pri)

to urge a horse forward priganjati konja
to urge the abolition of slavery z vso silo se zavzemati za odpravo sužnosti
to urge necessity of immediate action poudarjati potrebo takojšnje akcije
to urge one's way utreti si pot
I urged him to aceept the offer silil sem ga, naj sprejme ponudbo
I urged him not to undertake the business rotil sem ga, naj se ne loti tega posla
he urged his inexperience izgovarjal se je s svojo neizkušenostjo
he urged his men on priganjal je svoje može naprej
his officers urged an immediate retreat njegovi častniki so svetovali takojšen umik
the officer urged the need for haste častnik je izrecno (krepko) opominjal k naglici

vaisseau¹ [vɛso] masculin ladja

vaisseau de guerre vojna ladja
vaisseau amiral admiralska ladja
(vieilli) vaisseau-école šolska ladja
officier de vaisseau mornariški častnik
vaisseau spatial vesoljska ladja
le Vaisseau fantôme Leteči Holandec (opera)
brûler ses vaisseaux požgati mostove za seboj, onemogočiti si umik

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

znák¹ sign, mark, signal, symbol; token; index; (značka) badge; (bolezenski) symptom; (migljaj) wink

znáki časa signs pl of the times
znák minus matematika minus sign, negative sign
znák plus matematika plus sign
prometni znák traffic sign (ali signal), road sign
znák za odhod signal for departure
znák za umik vojska signal to retreat
znák kot prošnja za pomoč distress signal; (v nevarnosti) signal of distress (SOS)
znák za preplah alarm
znák za konec preplaha all clear
zaščitni znák trademark
znáki časti in oblasti insignia pl
kot znák spoštovanja as a mark of respect
nobenega znáka življenja no sign of life
znák (znamenje) propadanja sign of decay
razpoznavni znák distinctive mark
kot znák moje hvaležnosti in token (ali as a token) of my gratitude
v znák sprave as a sign of reconciliation
kot na dani znák as though in response to a sign
dati komu znák to give someone a sign
dati znák za streljanje to give the signal to fire
dati znák (pomigniti) to beckon, pogovorno to tip someone the wink
to je bil znák za upor this was the signal for revolt
govoriti z znáki (kretnjami) to speak in sign language, (gluhonemi) to speak in dumb show
v znák žalovanja nositi črno obleko to wear black as a token of mourning

ἀνα-καλέω, poet. ἀγκαλέω 1. act. a) glasno kličem, pozivljem; slavim πῦρ; zovem, nazivljem, imenujem εὐεργέτην; b) (po)kličem nazaj. 2. med. a) (po)kličem k sebi; θεούς na pomoč kličem, rotim; b) pokličem nazaj; σάλπιγγι dam trobiti na umik; c) pozovem pred sodišče; d) bodrim, osrčujem κύνας.

ἀνάκλησις, εως, ἡ (ἀνα-καλέω) 1. klic, klicanje, prošnja, θεῶν do bogov. 2. poklic, povelje; ἀνάκλησιν σημαίνω σάλπιγγνι dam trobiti na umik.

ἀναχώρησις, εως, ion. ιος (ἀναχωρέω) 1. umik(anje), povratek, vrnitev, odhod. 2. pribežališče.

ἀπαλλαγή, ἡ (ἀπ-αλλάττω) 1. oddaljenje, ločitev, βίου smrt; rešitev, osvobojenje τινός. 2. odhod, povratek, umik.

ἀποκομιδή, ἡ umik(anje), povratek, vrnitev.

ἀποχώρησις, εως, ἡ 1. odhod, umik, povratek, pribežališče. 2. izpraznitev (telesa), potreba.

ἄφ-οδος, ion. ἄπ-οδος, ἡ 1. odhod, umik, povratek. 2. pribežališče, izhod.

ἐπαναχώρησις, εως, ἡ umik(anje).

προαναχώρησις, εως, ἡ prejšnji odhod, umik.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.

ὑπαγωγή, ἡ 1. umik(anje), odhod, povratek. 2. prevara.

ὑποτροπή, ἡ (ὑπο-τρέπω) umik(anje), (po)vrnitev, povratek.