Franja

Zadetki iskanja

  • strun|a1 ženski spol (-e …) glasba die Saite (A A-Saite, basovska [Baßsaite] Basssaite, bordunska Bordunsaite, D D-Saite, G G-Saite, jeklena Stahlsaite, klavirska Klaviersaite, melodijska Melodiesaite, spremljevalna Begleitsaite)
    strune množina Saiten množina, die Besaitung, der Saitenbezug
    s štirimi/petimi/šestimi strunami viersaitig/fünfsaitig/sechssaitig
    napeti strune Saiten aufziehen
    napeti druge strune figurativno andere/strengere Saiten aufziehen
    nihanje strun die Saitenschwingung
    ubrati druge strune eine andere Tonart anschlagen
    udariti na strune in die Saiten greifen
    zaigrati na milejše strune figurativno gelindere Saiten aufziehen
    brenkati na isto struno in dieselbe Kerbe hauen
  • strúna string; chord; (iz črev) catgut

    strúna na reketu (loparju) the strings of a racket
    napeti strúne na violino to string a violin
    preveč napeti strúne to tune the strings too high
    to strúno ubrati to harp on that subject (ali topic)
    druge strúne ubrati to change one's tune, to sing another song
    ubrati milejše strúne to adopt a milder tone
    pravo strúno ubrati (zadeti) to touch the right chord
    udariti na ustrezno strúno to strike a responsive chord
    vedno isto strúno ubirati to be always harping on the same subject (ali topic)
    ubirati strúne to pluck the strings
  • šápa paw; (lisičja, zajčja) pad

    »šápe proč!« paws off!
    udariti s šápo to paw
  • táca paw; foot; (tasa) tray

    táce proč! (figurativno) paws off!
    udariti s táco to paw
    vem, kam pes táco moli (figurativno) I know which way the wind blows
  • teme samostalnik
    1. (del glave) ▸ fejtető, tető
    udariti po temenu ▸ fejtetőn üt
    teme glave ▸ fejtető
    popraskati se po temenukontrastivno zanimivo megvakarja a feje tetejét
    Že dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

    2. geometrija (točka) ▸ csúcs
    teme hiperbole ▸ hiperbola csúcsa
    koordinati temena ▸ csúcs koordinátái
    Zapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
    Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

    3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tető
    teme ovinka ▸ kanyar csúcsa
    teme griča ▸ domb csúcsa
    teme kupole ▸ kupola csúcsa
    Težje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
    Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tipk|a1 ženski spol (-e …) klavirska: die Klaviertaste, Taste
    glasbilo s tipkami das Tasteninstrument
    razbijanje po tipkah die Klimperei
    razbijati/tolči po tipkah klimpern
    udariti po tipkah in die Tasten hauen, in die Tasten greifen
  • tolč|i1 (-em) udariti schlagen (po čem draufschlagen, einschlagen auf, po vratih gegen die Tür schlagen, okoli sebe um sich schlagen, ausschlagen, po bobnu die Trommel schlagen), hauen (na/po auf); dlje časa: (razbijati) hämmern (auf, gegen), trommeln
    tolči s kladivom po (etwas) behämmern
    tolči s palico/pendrekom knüppeln, einknüppeln auf
    tolči z bičem peitschen, einpeitschen auf
    začeti tolči losschlagen, loshämmern
  • tŕd (-a -o)

    A) adj.

    1. duro:
    trda postelja letto duro
    trda tla pavimento duro
    trda koža pelle dura
    trdi sir formaggio duro
    trda platnica copertina cartonata

    2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
    trdo življenje vita dura
    trda revščina miseria nera

    3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trda tema oscurità profonda, buio pesto
    delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
    pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
    biti trd essere alticci
    trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
    biti trde glave avere la testa dura
    šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
    imeti trdo kožo avere la pelle dura
    potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
    vladati s trdo roko governare con mano dura
    iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
    biti trdega srca essere spietati, inflessibili
    pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
    trd od strahu irrigidito dallo spavento
    trda droga droga pesante
    trda gradacija forte gradazione
    metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
    trda kovina metallo duro
    trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
    anat. trda mrena dura madre
    kem. trda voda acqua dura
    med. trdi čankar ulcera dura
    anat. trdo nebo palato duro
    inform. trdi disk disco rigido
    bot. trdi les legno duro
    lingv. trdi znak carattere, segno duro
    agr. trdo žito grano duro

    B) tŕdi (-a -o) m, f, n
    trda mu prede fa una vita dura
    trda gre komu è al verde, a corto di denaro
    spati na trdem dormire sul duro
    v trdo kuhano jajce uovo sodo
    udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente
  • trdó | tŕdo adv. duramente, duro, sodo; con rigore; fortemente, aspramente:
    trdo delati lavorare sodo
    trdo ravnati s kom, trdo držati koga usare rigore, severità con qcn.
    trdo odgovoriti rispondere aspramente, bruscamente
    trdo udariti po mizi dare un forte colpo sul tavolo
  • ubri|sati (-šem)

    1. (pasti) (der Länge nach) hinfallen

    2. (udariti) koga: (jemandem) eine runterhauen
    | ➞ → obrisati
  • ubrísati

    ubrísati (udariti) koga to deal someone a blow
  • udarja|ti (-m) udariti (immer wieder, regelmäßig) schlagen, anschlagen ➞ → udariti
  • udárjati

    udárjati na levo in desno to hit out right and left ➞ udariti
  • udárjati (-am) imperf. glej udariti | udarjati
  • udárjati glej tudi udariti

    udarjati polne in polovične ure dar las horas y las medias
    udarjati na boben tocar el tambor
    udarjati z glavo ob zid arremeter con la cabeza contra la pared (tudi fig)
    udarjati s perutmi aletear, batir las alas
    udarjati se po prsih golpearse el pecho
  • upili|ti (-m)

    1. (udariti) (jemandem) eins überziehen

    2. (ogoljufati) übervorteilen

    3. ceno: über den Daumen peilen
  • véder sereno; claro ; (vesel) alegre ; (dobre volje) de buen humor

    postati zopet veder (nebó) despejarse, (vreme) serenarse
    pod vedrim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
    udariti kot strela z vedrega neba caer como (ali producir el efecto de) una bomba
  • vníc adv. star. (nazaj) indietro, all'indietro:
    pasti vnic cadere supino
    udariti koga z roko vnic colpire qcn. col dorso della mano
  • z with; by

    z odprtimi rokami with open arms
    z vso močjo with all one's might
    udariti z gorjačo to strike with a cudgel
    z vašim dovoljenjem with (ali by) your leave
    vstopil je z menoj he went in with me
    pojdi z menoj! come along with me!
    kaj (pa) je z vami? what is the matter with you?
    z današnjim dnem (naprej) from this day (forth)
    z eno besedo in a word
    z enim udarcem at a blow
    z avtom by car
    potovati z vlakom, z ladjo to travel by train, by boat
    smo v sorodu z njimi we are relations of theirs
    zmagati z mnogimi glasovi to win by many votes