Franja

ljȕljnuti -nēm
I.
1. zazibati: ljuljnuti kolijevku
2. treščiti, udariti: napolju ljuljnu grom; ljuljnuti s kim o zemlju
3. uliti se: jutros ljuljnu kiša
II. ljuljnuti se zazibati se

lȍćnuti -nēm udariti, usekati: ako te loćnem, litnut će iz tvojih crijeva meka nečist kao da si pače zgaženo

lôpiti i lópiti -im
1. udariti, lupiti: lopiti spestjo po mizi, s kolom po glavi
2. baciti, tresnuti: lopiti knjigo ob tla; bes te lopi!
da te đavo nosi!

lôpniti -em
1. udariti, lupiti: lopniti koga po rami
2. okomiti se na koga: na sestanku so lopnili tudi po njem
3. pasti, bupnuti: lopniti na tla
4. žarg. pasti, ne proći na ispitu, u razredu: pri izpitu je lopnil
5. banuti: lopniti v sobo

lopútniti -em
1. lupiti, lupnuti, udariti, tresnuti: loputniti vrata, z vrati
2. pasti, tresnuti, lupnuti: truplo je loputnilo na tla
3. udariti: loputniti konja čez hrbet

losschlagen^* odbiti; losschlagen auf tolči po, razbijati po; Feind: udariti; Waren: (poceni) prodajati

loví -ésc vt.

1. udariti, tolči

2. trčiti, zadeti

3. brcati, brcniti

4.
□ a lovi cu ciocul kljuvati, kljuniti

lȕpiti -īm
1. udariti: lupiti koga po glavi
2. treščiti: lupiti koga o zemlju; bura je lupila lađu o stijenu
3. loputniti: lupiti vratima
4. ekspr. bušiti: mi o njemu, a on lupi među nas
5. blekniti neumnost

lȕpnuti -nēm udariti, zaropotati: negdje daleko nešto lupnu

lúskniti -em lupiti, lupnuti, udariti, tresnuti: luskniti z vrati

mahníti i máhniti -em
1. mahnuti: mahniti z roko, z repom, s koso
2. udariti, lupiti: mahniti po kom, po ubogi živali
3. obično u vezi sa jo: peš jo bom mahnil v mesto
pješice (pe-) ću poći u grad
4. zamahnuti: mahniti s sabljo

màknuti mȁknēm, màći mȁknēm màkni màknuh mȁknū in màkoh mȁče màknuo -ula in mȁkao màkla
I.
1. premakniti: maknuti vojsku od Drine
2. odstaviti, odstraniti: maknuti suvišno pokućstvo iz sobe; maknuti koga s položaja
3. zganiti, zmigniti: neće ni malim prstom maknuti
4. spoditi: maknuo ga je kao birov kučku
5. pobegniti: dječak je na prstima maknuo na ulicu
6. ukrasti, suniti: lopov je krenuo u selo da makne štogod
7. udariti: odlazi mi ispred očiju dok te nisam maknuo
II. maknuti se
1. premakniti se: nikad se ne maknuti iz rodnog grada
2. umakniti se: makni mi se s puta

mȁrnuti -nēm udariti: marnuti koga po potiljku, s lijevog boka

martellare v. tr. (pres. martēllo)

1. udariti, udarjati; nabijati s kladivom; obdelovati s kladivom

2. tolči, razbijati po

3. obsipati, zasipati:
martellare qcn. di domande koga obsipavati z vprašanji

4. voj. obstreljevati

matraquer [-trake] verbe transitif udariti, tepsti s pendrekom

mȁznuti -nēm
1. potegniti, narediti premaz: uzmi perce i mazni jedanput sebe po očima
2. ekspr. udariti, švrkniti: maznuti konje preko leđa

mlȁtnuti -nēm
I. udariti, treščiti: mlatnuti koga po glavi; valja mlatnuti rđom o zemlju
II. mlatnuti se udariti se: mlatnuti se čekićem po prstima

mlȁznuti -nēm
1. brizgniti
2. udariti: tada mu mlaznu krv u obraze

naletéti -ím
I.
1. udariti, naići, nabasati, nagaziti, namjeriti (-mer-) se: v mestu naleteti na prijatelja; naleteti na zasedo, na ovire
2. naletjeti (-te-): naleteti na avto pred seboj
3. take te še nisem naletel
takve te još nisam našao, vidio
II. naleteti se
1. naletjeti se: ptice so se naletele
2. nagomilati se: s hriba so se naleteli kupi kamenja
3. strčati se, zgrnuti se: ob nesreči se ljudje naletijo z vseh strani

natézati
I.
1. zatezati: - vrv
2. murčiti rastezanjem, istezanjem udova, udariti, metnuti na muke
II. natezati se
1. truditi se, upinjati se iz petnih žila
2. natezati se, voditi mučne rasprave