Franja

rintocco m (pl. -chi) pozvanjanje; udarec (zvona, ure)

rub¹ [rʌb] samostalnik
drgnjenje; odrgnina; otiranje; trenje, težava, zapreka, motnja, neprilika
figurativno udarec, napad, neprijetno srečanje
figurativno očitek, zbadanje
figurativno pomanjkljivost, nepopolnost
(= rub-stone) brus, osla

the rubs and worries of life nadloge in skrbi v življenju
there's the rub tu je težava, v tem grmu tiči zajec
there's a rub in it pogovorno (ta) stvar ima eno težavo
to give s.th. a good rub dobro kaj otreti (žlice, mizo itd.)
the horse was given a good rub konja so dobro otrli (s šopom slame)
to have a rub with the towel (o)sušiti se, otreti se z brisačo

scat² [skæt]

1. samostalnik
udarec; pok; (deževni) naliv, ploha

2. prislov
v polomu (stečaju, konkurzu)

to go scat zrušiti se; priti v stečaj (konkurz), napraviti bankrot

Schlag, der, (-/e/s, Schläge)

1. udarec; udar (tudi Elektrizität) Schlag auf Schlag udar na udar, bliskovito, brez prekinitve; udarec za udarcem; ein Schlag unter die Gürtellinie udarec pod pas; ein Schlag ins Gesicht udarec v obraz; figurativ klofuta; ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; ein Schlag ins Kontor zelo neprijetno presenečenje; am Schlag sitzen sedeti pri krmilu, biti pri krmilu; auf einen Schlag na mah; mit einem Schlag mahoma; zu einem Schlag ausholen zamahniti; Schläge einstecken fasati jih, dobiti batine

2. einer Uhr: bitje; (Pulsschlag) Medizin utrip; der Wellen: udarjanje; Schlag 6 Uhr/Mitternacht točno ob šestih/opolnoči

3. (Schlaganfall) Medizin kap; der Schlag trifft jemanden kap zadene (koga); wie vom Schlag gerührt kot bi ga/jo/me zadela kap

4. Agronomie und Gartenbau poljina; Teil im Wald: sektor

5. von Tieren, Menschen: pasma, sorta;

6. Tierkunde Vögel: petje;

7. Forstwesen posek;

8. [Schiffahrt] Schifffahrt navoj; Technik Textilwesen lučalo; lučaj; Schneiderei: zvonasta hlačnica

9. (Schlagobers) smetana, tolčena sladka smetana

10. (Tür) vrata

11. (Verschlag) kletka, hlevček, (Taubenschlag) golobnjak

Schlappe, die, (-, -n) udarec; polom, poraz

scōssa f

1. stresljaj, sunek:
scossa elettrica električni stresljaj
scossa di pioggia ploha
scossa di terremoto potresni sunek
a scosse sunkoma

2. pren. udarec; pretres; nadloga

secousse [səkus] féminin stresljaj; pretres; potres(ni sunek); figuré udarec; figuré, médecine šok

par secousses v sunkih, sunkoma; neredno
secousse tellurique potres, potresni sunek
ça a été pour moi une terrible secousse to je bil zame hud šok
(figuré, familier)

il n'en fiche pas une secousse on ne naredi ničesar

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

shake¹ [šéik] samostalnik
stresljaj, tresenje, drhtenje, pretresi, (o)majanje; zmajanje (z glavo), odkimavanje; stisk roke, rokovanje; udarec
pogovorno trenutek
glasba triler, gostolevek, drhtavo petje

in a shake v hipu, kot bi trenil
in two shakes of a lamb's tail v hipu, zelo hitro
the shakes tresavica, drhtavica, mrzlica
shake of the hand stisk roke
with a shake of the head z odkimanjem
shake of wind sunek vetra
to be all of a shake tresti se po vsem telesu
to be no great shakes pogovorno ne biti posebno koristen ali vreden
give it a good shake dobro to pretresite!
to give s.o. the shake sleng otresti se, znebiti se koga
wait a shake počakaj trenutek!

shock¹ [šɔk] samostalnik
trk, trčenje, trzaj, (močan) sunek, udarec; (živčni) zlom; (pretres), šok
vojska spopad; (močno) razburjenje, izbruh
elektrika elektrošok; zgražanje, šokiranje, pohujšanje, prepalost, osuplost

shocks of earthquake potresni sunki
a shock of rage izbruh besnosti
shock therapy zdravljenje duševnih bolezni s pomočjo šokov
they clashed with a mighty shock silovito sta trčila skupaj
to get the shock of one's life figurativno biti kot od strele zadet, zelo se ustrašiti
it gave his father quite a shock to je njegovega očeta zelo prizadelo (pretreslo, ogorčilo)

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

single² [siŋgl] samostalnik
(tenis) igra z enim igralcem na vsaki strani (golf z enim parom na vsaki strani), single; enosmerna vozovnica
šport točka, udarec
lov, britanska angleščina rep, konec (jelena itd.)

who won the singles? kdo je zmagal v singlih?

sixer [síksə] samostalnik
(kriket) udarec, zadetek, ki prinese šest točk

skelp¹ [skelp]

1. samostalnik
(deževni) naliv
narečno udarec

2. prehodni glagol
suniti, udariti
neprehodni glagol
hiteti

skyer [skáiə] samostalnik
(kriket) udarec, ki požene žogo zelo visoko

slap [slæp]

1. samostalnik
udarec (s plosko dlanjo), klofuta, zaušnica

at a slap naenkrat, na mah, mahoma
a slap in the face klofuta, figurativno razžalitev, razočaranje
that is a slap in his face figurativno to je klofuta zanj
to take (to have) a slap at pogovorno navaliti na, napasti; lotiti se

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
udariti (s plosko roko), udarjati; lopniti; ploskati (z rokami); potrepljati; vreči, zagnati

he slapped his hand on his forehead z roko se je udaril po čelu
to slap s.o.'s face prisoliti komu zaušnico
to slap s.o. into jail vreči koga v ječo
to slap s.o. on the back potrepljati koga po hrbtu (rami), sleng čestitati komu
to slap one's hat on one's head povezniti si klobuk na glavo
to slap around figurativno ošteti, okregati

3. prislov
nenadoma, nepričakovano; ravno; naravnost

to hit s.o. slap in the eye udariti (lopniti) koga ravno po očesu
to run slap into zaleteti se naravnost v

4. medmet
penk!, plosk!

slash¹ [slæš] samostalnik
vrez, urez, zareza, usek; razporek (v obleki); udarec s sabljo, z bičem; udarec (tudi figurativno)
podiranje dreves; sečnja
trgovina odbitek, popust (pri ceni)
množina, ameriško z grmičjem porasel močviren svet

10 percent price slash in new cars 10% popust pri cenah za nove avtomobile
to sell at slash prices proda(ja)ti po znižanih cenah

şoc -uri n

1. trk, trčenje

2. sunek, udar, udarec

3. pretres, šok

sock² [sɔk]

1. samostalnik
sleng zadetek, udarec (s pestjo)

to get socks dobiti udarce, batine
to give s.o. socks nabiti, natepsti koga, znesti se nad kom

2. prehodni glagol
sleng biti, pretepati, tepsti, udariti; zalučati, zagnati (kaj) (at na)
zadeti, pogoditi (koga) (s kamnom ipd.)

3. prislov
direktno; naravnost, natančno, z enim udarcem

he hit me sock in the eye udaril me je naravnost (prav) na oko

stincatura f udarec, udarnina z golenico