Franja

приканчивать, прикoнчить dokonč(ev)ati; zada(ja)ti poslednji udarec, ubiti

пристукнуть udariti s petami, s pestjo; (vulg.) po glavi udariti, ubiti

пришибать, пришибить pobi(ja)ti (na tla); poškodovati (z udarcem); ubiti; (pren.) potreti, potlačiti

пришивать, пришить priši(va)ti; pribi(ja)ti; (pren.) naprtiti komu kaj; (vulg.) ubiti

убивать, убить

1. ubi(ja)ti; (pren.) uničevati, uničiti;
у. двух зайцев ubiti dve muhi na en mah;
хоть убей, не могу tudi če me ubiješ, ne morem;

2.
у. дорогу (s)teptati pot;

угробить gov. ubiti; uničiti;

умерщвлять, умертвить usmrčevati, usmrtiti, ubi(ja)ti; omrtvičevati, omrtvičiti

ура́зи́ти (вра́зи́ти) ура́жу́ док., raníti ránim dov., ubíti ubíjem dov., prizadéti |povzročiti škodo| -dénem dov.

усахарить (lj.) osladiti; (pren.) pridobiti s prilizovanjem; (zast.) pobiti, ubiti

electrocutá -éz vt. ubiti z elektriko

excerebrō -āre -ātus (ex in cerebrum) ob možgane spraviti = možgane (glavo) ubiti: Vulg.; pren. omamiti, onesvestiti: Tert.

folgorare

A) v. intr. (pres. folgoro)

1. bliskati se

2. pren. bleščati se

B) v. tr.

1. udariti s strelo (tudi pren.):
folgorare qcn. con lo sguardo koga prebosti s pogledom

2. ubiti z elektriko:
l'alta tensione ha folgorato due operai visoka napetost je ubila dva delavca

foudroyer [-drwaje] verbe transitif ubiti s strelo; na mestu ubiti, uničiti; verbe intransitif metati strele

foudroyer quelqu'un du regard (figuré) meriti koga s sovražnim, uničujočim pogledom
que le ciel me foudroie strela naj me ubije
foudroyé, e zadet od strele

iaculor -ārī -ātus sum (iaculum)

I. intr. metalno kopje (oščep) vreči, — metati: totum diem iaculans Ci., magnam laudem consequi equitando, iaculando Ci., iaculantium ictūs Plin.; metaf. metati komu kaj na (v) oči, napadati ga —, zaganjati se vanj s čim: probris procacibus in aliquem L., sententiis obliquis in uxorem Q. —

II. trans.

1. kaj vreči, metati, lučati, zagnati (zaganjati): Hector Danaum Phrygios iaculatus puppibus (na ladje) ignes V., iaculari missilem ignem in obsessos T., silicem in hostes O., saxa lacerto O., umbram, lucem Plin., fulmina Plin., Ap., duros imbres Col. poet. (o Jupitru), urceolum … in caput alicuius Petr.; refl.: iaculari se
a) vreči se, zagnati se: se praecipiti pondere Lucan., se in confertissima hostium tela Fl.
b) vzpe(nja)ti se: avium more se in altum Cl. (o vrvohodcu).
c) (o plamenu) bukniti, kvišku planiti, — buhati: ex ea parte se iaculari atque emicare Ap.
č) naprej se pomikati: in quas partes sese iaculetur (cometes) Plin.

2. metaf. (iz)bruhati, izustiti: verbum Lucr., probra in aliquem L., dicta in calvos Petr., sententias vibrantes digitis Q., convicia in aliquem Aug.

3. occ.
a) za kom ali čim vreči, — metati, — streljati, kaj s kopjem, s strelo zade(va)ti, — ubi(ja)ti, ustreliti: cervos H., arces sacras H. (o Jupitru), aëra misso vacuum disco O., pedes elephantorum Plin.
b) metaf. gnati se za čim, poganjati se za kaj: multa H. — Act. soobl. iaculō -āre -āvi -ātum: Ven., Isid.; pass.: iaculari Ap., iaculatur Isid., iaculatus 3 Lucan., Tert., Arn., Aug.

izubíjati izùbījām vse po vrsti ubiti, pobiti: stajao je sav izubijan i krvav; momčad je izubijana od napora

knock off

1. prehodni glagol
odbiti; prenehati, prekiniti (delo); na hitro kaj napraviti, iz rokava stresti
ekonomija odračunati od cene
ameriško, sleng ubiti koga

2. neprehodni glagol
umakniti se; prenehati z delom
sleng umreti

to knock s.o.'s head off z lahkoto koga premagati
to knock s.o.'s block off pošteno koga premlatiti, strogo kaznovati
to knock off work prekiniti delo
to knock off one's pins osupniti
to knock spots off prekašati

mactābilis -e (mactāre I.) smrt(onos)en, zmožen ubiti: plaga Lucr.

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

pith² [piɵ] prehodni glagol
ubiti žival z vbodom v hrbtni mozeg
botanika odstraniti stržen

pole-ax(e) [póulæks]

1. samostalnik
zgodovina bojna sekira; mesarica (sekira)
navtika ladjarska sekira, sekira za napad na sovražno ladjo

2. prehodni glagol
ubiti živino z mesarico