Franja

pòneko pònekoga, pònetko pònekoga zaim. tu pa tam kdo: poneko od nas se pita zašto nisu svi ljudi dobri

požvepláti tu sulphurize, to sulphurate, (sode) to fumigate, to smoke with brimstone

preskòčkē prisl.
1. skokoma: preskočke pregaziti
2. tu pa tam: iz razgovora je preskočke neke riječi čula
3. vsak drugi dan: groznica me hvata preskočke

pričujòč -óča -e
1. prisutan: povsod pričujoč
2. ovaj koji je ovdje, taj koji je tu: -i spis; -i člani

quassù avv.

1. tu gori, sem gor; ekst. tu gori (v hribih, na severu)

2.
da, di quassù od tod

rarely [rɛ́əli] prislov
redko, včasih, redkokdaj, tu pa tam; nenavadno, izredno, nadvse; izvrstno, sijajno

rarely beautiful prekrasen

rarement [rarmɑ̃] adverbe redko, redkokdaj, ne često, ne pogosto, tu pa tam

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

remanent [rémənənt] pridevnik
(redko) preostal, zaostal; ki je tu, pričujoč, navzoč, obstoječ, sedanji
fizika remanenten

remanent magnetism remanenten magnetizem

revoici, revoilà [rəvwasi, -vwala] préposition, familier tu je (sta, so) zopet

me revoici! tu sem spet!
revoilà le soleil! tu je spet sonce!
nous revoilà en France! spet smo v Franciji
tiens! le revoilà! glej! spet je tu!

saltuariamente avv. tu in tam; neredno, občasno

se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) soi ; (s povratnim glagolom) me, te, se, nous, vous, se: npr. je me lave, tu te laves, il se lave itd.

dobro se poznajo ils se connaissent bien
obdržati za sebe garder pour soi
to se ne spodobi cela ne convient pas

sometimes [sʌ́mtaimz] prislov
včasih, tu pa tam, ob priliki

sometimes gay, sometimes sad enkrat vesel, enkrat žalosten

sparsim, adv. (sparsus) raztreseno, tu in tam, sem in tja: de summo montis cacumine per quandam latentem fistulam in excelsum prorumpit vino crocus diluta sparsimque defluens pascentis circa capellas Ap., praeterea ex eodem libro Catonis haec etiam sparsim et intercise commeminimus Gell., cum rogasset Avienus ut non sparsim sed ab initio per ordinem adnotaret Macr., isdemque sparsim pedites miscuere discursatores et leves profecto ratione tuta poscente Amm., sparsim disiecti hosti concursatori miscemur Amm., Lact.

sporadic [spɔrǽdik] pridevnik (sporadically prislov)
sporadičen, raztresen, ki se najde tu pa tam
medicina posamezen, osamljen (primer bolezni)

sporadicamente avv. sporadično, osamljeno, posamično, nestalno, redko, tu in tam

sporadique [spɔradik] adjectif sporadičen; raztresen, osamljen; posamičen nastopajoč tu in tam; nereden; redek

maladie féminin sporadique sporadična bolezen (ki prizadene posamezne osebe)
mouvements masculin pluriel sporadiques de grève osamljena stavkovna gibanja

stationary [stéišənəri]

1. pridevnik (stationarily prislov)
nepremičen, mirujoč, nespremenljiv, stalen; ki ne napreduje, ne raste; stacionaren, ki stagnira; ki se javlja le tu pa tam (ponekod)

stationary AA vojska nepremičen letalski top
stationary diseases lokalne bolezni (ki so posledica atmosferskih razmer)
stationary run šport tek na mestu
to remain stationary ostati (biti) nespremenjen

2. samostalnik
oseba, ki ostane na nekem mestu
figurativno konservativec
množina stalna vojaška posadka, garnizija

stray¹ [stréi]

1. samostalnik
(domača) žival, ki je zašla, zablodila, se izgubila; brezdomec, klatež
množina radio atmosferske motnje
pravno premoženje umrlega, ki pride v last države, ker ni dediča; blago brez lastnika

waifs and strays otroci brez doma, ptički brez gnezda

2. pridevnik
zablodel, ki je zašel, se izgubil, brezdomen; osamljen, posamezen, poedin, tu pa tam kateri; raztresen, razmetan, razkropljen, ki se najde tu pa tam, ki se javlja od časa do časa; slučajen

a stray dog zatečen pes
a stray remark slučajna opazka
one or two stray customers eden ali dva slučajna (osamljena) odjemalca

sub-mūtō (sum-mūtō) -āre -āvī (sub in mūtāre) tu in tam zamenjati (zamenjevati): verba pro verbis Ci.