Franja

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

petína fifth part; one fifth

tri petíne three fifths

pijanka samostalnik
neformalno (popivanje) ▸ italozás, piálás
Koncerti trajajo po dve, tri ure in so zelo resni, brez pijank. ▸ A koncertek két-három óráig tartanak, és nagyon komolyak, nincs italozás.
Čeprav sem imel voznika in bi si lahko privoščil 'pijanko', si je nisem. ▸ Annak ellenére, hogy volt sofőröm és belefért volna egy kis italozás, nem éltem a lehetőséggel.

pik|a¹ ženski spol (-e …) der Punkt (barvna Farbpunkt, bazna Radixpunkt, končna [Schlußpunkt] Schlusspunkt, nepremična Festpunkt, podaljševalna Verlängerungspunkt, rastrska Rasterpunkt, tri pike Auslassungspunkte množina); (pikica) der Tüpfel, das Tüpfelchen; (madež) der Fleck (rjasta Rostfleck); na kockah: das Auge; (zelo majhna količina) ein Kleks, ein wenig
figurativno pika na i das I-Tüpfelchen, der letzte Schliff
narediti piko den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen, einen Punkt setzen/stellen/machen
posuti s pikami vzorec: tüpfeln, tupfen
z rdečimi pikami rotgetupft
do pike natančno: haargenau, haarscharf
imeti na piki kaj/koga es abgesehen haben auf, kaj (želeti si) scharf sein auf

píka (-e) f

1. punto, macchia, macchiolina

2. lingv. punto, puntino:
tri pike puntini
pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
(v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

3. vet. pipita (tudi ekst.):
imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

4. pog. (točka) punto:
šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
do pike proprio tutto

6. mat. punto:
decimalna pika punto decimale

7. muz. punto (di valore)

8. tekst. pallino, pois
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
kozm. lepotna pika neo
tisk. rastrska pika punto del retino

písati (píšem)

A) imperf. ➞ napisati

1. scrivere, stendere, redigere; vergare:
pisati po nareku scrivere sotto dettato
pisati hitro, nečitljivo scrivere velocemente, in modo illeggibile
pisati nalogo, prošnjo scrivere il compito, una domanda
pisati poročilo scrivere, stendere una relazione
pisati zapisnik stendere, redigere un verbale

2. (obvladati v pisavi) scrivere:
govori in piše tri jezike sa parlare e scrivere tre lingue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. piši me v uho, v rit (e) va', andate in malora!, vaffanculo
pejor. pisati po toskansko toscaneggiare
šalj. pisati akademsko incruscare
pisati pesmi poetare
pisati satire satireggiare
ekon. pisati v breme computare

B) písati se (píšem se) imperf. refl. chiamarsi (di cognome)

po

I. predl.
1. după
2. pe
3. prin
4. a
□ smrdi po dimu miroase a fum

II. prisl.
1. câte
□ po eden câte unul
2. a
□ tri vreče po deset kilogramov trei saci a zece kilograme

pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private

telefonski pogóvor call
nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
prijaviti telefonski pogóvor to book a call
spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling

pol² [ou̯]

1. hiše, štruce, knjige, leta, litra, sveta, ure: das halbe Haus/eine Haushälfte, der halbe Laib, das halbe Buch, ein halbes Jahr/ein Halbjahr, ein halber Liter, die halbe Welt, eine halbe Stunde
pol resnice die halbe Wahrheit

2.
eden/dva/tri/osem/ deset in pol eineinhalb/anderthalb, zweieinhalb, dreieinhalb, achteinhalb, zehneinhalb

3.
šport pol točke der Halbpunkt
glasba pol tona der Halbton
znižanje/zvišanje za pol tona die Halbtonerniedrigung/ Halbtonerhöhung

4.
pol dneva einen halben Tag, delati: halbtags
na pol ure/leta halbstündlich, halbjährlich
na pol buden, zrel [halbwach] halb wach, halbreif
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
spustiti zastavo na pol droga die Fahne auf halbmast setzen
čez pol strani halbseitig

5. prerezati:
čez pol durch die Mitte
na pol in zwei Hälften
zmanjšati na pol halbieren
deliti: pol-pol halbe-halbe

6.
figurativno baba in pol, dedec in pol Super-, Pfunds- (eine Superfrau, ein Superkerl/Pfundskerl)

polágati (-am) | položíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta

3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione

6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi

póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity

pórcija porcijón portion; (jedi) helping; deal

pórcija, porcijón pudinga a portion of pudding
tri pórcije mesa in sočivja three helpings of meat and vegetables
imeti pošteno pórcijo... (figurativno) to have a good deal of..., pogovorno a bellyful of...

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

praskati se po jajcih frazem
grobo, izraža negativen odnos (brezdelno preživljati čas) ▸ vakargatja a tökét
Veste, v državnih službah prve tri ure ne delamo drugega kot posedamo naokoli in se praskamo po jajcih. ▸ Az az igazság, hogy az állami munkahelyeken az első három órát azzal töltjük, hogy csak üldögélünk és vakargatjuk a tökünket.

préj antes; anteriormente

čim prej, prej ko mogoče cuanto antes, lo más pronto posible, lo antes que sea posible
prej ko slej ahora como antes
malo prej poco antes
prej ko antes (de) que (subj)
on je vse prej kot bogat no es rico ni mucho menos
prej ali slej tarde o temprano, un día u otro, a la larga o a la corta
tri dni prej con tres días de antelación

premiera samostalnik
1. (o umetniškem delu) ▸ premier, bemutató Premiera akcijskega filma, v katerem ne bo manjkalo avtomobilističnih dirk, naj bi bila prihodnje leto. ▸ Az akciófilmet, amelyben autóversenyzésből sem lesz hiány, várhatóan jövőre mutatják be.

2. v športnem kontekstu (o nastopu) ▸ premier, debütálás Premiero na olimpijskih igrah bo športno plezanje doživelo leta 2020 v Tokiu. ▸ A sportmászás 2020-ban Tokióban mutatkozik be az olimpián.
Svoje račune pa imajo seveda tudi favorizirani nemški nogometaši, ki ob letošnji premieri v ligi prvakov na domačem stadionu odločno napovedujejo lov na tri točke. ▸ Természetesen a favorizált német labdarúgóknak is megvan a maguk számítása, hiszen a Bajnokok Ligájában való idei bemutatkozáskor határozottan jelezték, hogy hazai pályán három pontért szállnak harcba.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, bemutatásNemški izdelovalec je pred salonsko premiero v Frankfurtu razkril več fotografij novega prototipa. ▸ A német autógyártó több fotót is felfedett az új prototípusról a frankfurti szalonbemutató előtt.
Salon v New Yorku so pri Audiju izkoristili za premiero modela R8 spyder. ▸ Az Audi a New York-i Autószalont az R8 spyder bemutatására használta ki.

prenášati porter, transporter, reporter, transférer , (breme) coltiner , (povsod s seboj) trimbal(l)er ; (bolečine) souffrir ; (potrpežljivo) endurer, céder ; (trpeti) supporter, tolérer, subir ; figurativno soutenir, traîner ; (novice, vesti, bolezen) transmettre, communiquer

prenašati po radiu, televiziji radiodiffuser, téléviser
prenašati jarem subir un joug
prenašati kaj se prêter à quelque chose, supporter quelque chose
prenašati nesrečo, žalitve supporter un malheur, des injures
prenašati slabo ravnanje (popularno) en roter
kovine prenašajo električni tok les métaux transmettent le courant électrique
papir prenese vse le papier souffre tout
neposredno prenašati govor po radiu transmettre en direct un discours à la radio
potrpežljivo prenašati glad, mraz endurer la faim, le froid
prenašam vam njegove besede je suis son interprète auprès de vous
težko prenašam brezdelje le désœuvrement me pèse
že tri leta prenaša to bolezen il traîne cette maladie depuis trois ans

presedéti être assis, passer

presedeti kazen accomplir une condamnation
presedeti noč pri bolniku veiller un malade
tri tedne sem presedel pri tem delu j'ai mis trois semaines à faire ce travail

pretêči (-têčem) | pretékati (-am) perf., imperf.

1. percorrere, superare (correndo), correre:
preteči progo percorrere la pista; correre, superare la distanza

2. (prečkati) attraversare

3. (prehiteti) superare, sorpassare (nella corsa)

4. passare, scorrere (liquido)

5. (časovno se odmakniti) passare:
rok za prijavo je pretekel il termine per l'iscrizione è passato
še dosti vode bo preteklo, preden passerà ancora molta acqua (sotto i ponti) prima che
voda se izčisti, ko tri kamne preteče l'acqua corrente si purifica presto
preteči vse druge v pridnosti superare tutti in diligenza

prikázati prikazováti to show, to represent; to describe, to present; to expose

napačno prikázati, prikazováti to misrepresent, to misstate
nazorno prikázati, prikazováti to demonstrate
nisem tak, kakršnega me prikazujete I am not what you make me appear
prikázati, prikazováti se to appear (as a vision, spectre); to make one's appearance; to turn up, to show up
prikaže se (pride) vsake tri dni he shows up every three days
ne prikaži se več tu! don't show your face here again!