Franja

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

tróje s
1. troje: moramo razlikovati troje; kupil sem troje rokavic
2. trojica, troje: dokaj jo baronov snubi, troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje iz Štajerske in Kranjske
3. tri: troje vozil

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

archiātros (archiātrus) -ī, m, nav. archiāter -trī, m (gr. ἀρχίατρος) prvi zdravnik na ces. dvoru ali kje drugje, višji zdravnik, zasebni (telesni) zdravnik: Aug., Cod. Th., Cass.

asterism [ǽstərizəm] samostalnik
astronomija ozvezdje
tisk tri zvezdice

Auslassungspunkte, pl, tri pike (znak izpuščanja)

auster -trī, m (gl. aurōra)

1. jug = južni veter: ut in tectoriis videmus austro Ci. ob jugu, nacti austrum naves solvunt C., portus, qui ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., auster, qui per biduum fleverat, in Africum se vertit C., auster aspirans, lenis V., adversis austris H.; kot deževni veter in vihar: imbricus Pl., fulmine pollens Lucr., humidus, furrens, nigerrimus V., tellus pluvio madescit ab austro O., auster nubilus O., nebulosus Sen. tr., frigidus V., Pr., hibernus Tib.; occ. vroči, suhi jugozahodnik, široko (škodljiv človeku in rastl.): plumbeus, nocens corporibus H., tepidus Sen. tr.; preg.: floribus austrum... inmisi V.; pooseb. Auster -trī, m Avster, bog južnega vetra: rupes quaedam Austro sacra Mel.

2. met. (tudi v pl.) jug = južna stran sveta: Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., mundus premitur Libyae devexus in austros V., Indiae pars versa ad austrum Plin.

baglàma ž (t. baglama)
1. tečaj, stožer: vrata, prozorska krila okreću se na -ama
2. tamburica na tri strune

bárk m (engl. bark) bark, jedrenjača sa tri jarbola i unakrsnim jedrima

bi part. za tvorbu, obrazovanje kondicionala za sva tri lica i broja
1. kazuje uvjetovanost, uslovnost glag. radnje: išče žensko, ki bi mu gospodinjila
traži ženu koja bi mu bila domaćica
2. kazuje želju, tvrdnju, pretpostavku: gledališče naj bi tudi vzgajalo; po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem; rekel bi, da to ni res
3. u vezi ne da bi kazuje kako se radnja glavne rečenice vrši: odšel je, ne da bi se bil poslovil
4. kaj bi tisto!
stvar je beznačajna!; o tem ni da bi govoril
o tome ne valja govoriti: to je praznoglavec. Ne bi rekel
čini mi se da nije, ja bih rekao da nije; če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel
možda, ja ne znam

birét m (it. berretta) kapa kat. svećenika, sa tri izbočine

carriola ženski spol voziček na tri kolesa

catch² [kæč] samostalnik
plen, lov, ulov; prijem; ukana, trik, past; ugodna ženitev; zavora, kljuka, zaponka
glasba skladba za tri ali več glasov, kanon; zastoj
figurativno težava

the catch of a door kljuka
catch crop vmesni pridelek
no catch slaba kupčija
that's the catch za to gre
sleng a great catch dober lov
a splendid catch dobra partija (zakon)

cinerama [sinərá:mə] samostalnik
filmska projekcija treh projektorjev hkrati na tri dele konkavnega platna

conternō -āre -ātus (cum in ternī) po tri skupaj vzeti (jemati), potrojiti; intr. tri leta imeti, tri leta star biti, trileten biti: vitula conternans Vulg.

diametros -ī, f (gr. ἡ διάμετρος, sc. γραμμή) premer: Vitr., Col., Macr. — Soobl. diametrus -ī, f ali diameter -trī, m: Boet.

dōdrāns -antis, m (iz *dēquadrāns, torej za četrtino manj od celote) tri četrtine ali devet dvanajstin: aedificii reliquus d. Ci. ep., moriens testamento adoptavit eum heredemque fecit ex dodrante N. in mu je volil tri četrtine svojega imetja, prim.: (Caesar) Gaium Octavium ex dodrante (instituit heredem) Suet.; solvere dodrantem Mart. tri četrtine svojega dolga; poseb.
a) (kot ploščinska mera) tri četrtine orala: Col. idr., bina in Latino iugera, ita ut dodrantem ex Privernati conplerent L.
b) (kot dolžinska mera) tri četrtine čevlja, devet palcev: (crassitudines graduum) tenuiores dodrante Vitr., quinque pedes et dodrans Suet.
c) (kot časovna mera) tri četrt(ine) ure: dodrantes horarum Plin., dodrantes semunciae Plin. 47,5 minute.

dreieinhalb tri in pol

dreijährlich na tri leta, vsako tretje leto