Franja

še [è]

1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch

2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf

4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht

8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten

še prislov encore

še ne pas encore
še danes dès aujourd'hui
še nocoj ce soir même
še enkrat encore une fois, de nouveau
še enkrat napisati récrire, recopier
še enkrat toliko le double, deux fois autant
šele ne … que, seulement
še nikoli jamais encore
še to je manjkalo il ne manquait plus que cela
še vedno toujours, encore
najsi je še tako bogat si riche qu'il soit (ali soit-il)
še ni prišel? il n'est pas encore arrivé (ali venu)?

še aún; todavía

še ne aún no, todavía no
še enkrat una vez más, otra vez, de nuevo
še enkrat toliko el doble, otro tanto
še enkrat toliko širok de doble ancho
še danes hoy mismo, aún hoy, hoy todavía
še pred jutranjim svitom ya antes de amanecer
še vedno todavía; siempre
le še 10 minut tan sólo diez minutos
vsaka še tako majhna usluga toda complacencia por pequeña que sea
še to je manjkalo esto era lo que faltaba
nisem še bil v Španiji no he estado nunca en España
k temu je treba še dodati a ello hay que añadir
najsi je še tako bogat por rico que sea
naj še tako prosi por mucho que suplique
še ni prišel? ¿no ha venido aún?

štírikrat quatre fois

štirikrat toliko quatre fois autant, le quadruple

tečnáriti (-im) imperf.

1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

2. insistere; sollecitare:
toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo

tem² (toliko) um so
tem bolj um so mehr
tem bolje um so besser

tèma (-e) f

1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
trda, gosta tema buio pesto, fitto
tema kot v rogu buio come in gola al lupo
sedeti v temi sedere al buio

2. knjiž. pren. tenebre:
tema duha le tenebre dello spirito
tema obupa le tenebre della disperazione
tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre

tóličkaj adv. glej toliko

treba (je) [é]

1. (moraš) paziti/piti dovolj tekočine/biti pozoren: man [muß] muss (viel trinken), es [muß] muss (viel getrunken werden)
treba (je) bi bilo man [müßte] müsste, ich [müßte] müsste …
treba (je) je bilo man [mußte] musste
treba (je) bo man wird … müssen

2. (potrebno je) es ist nötig/notwendig, man braucht
če bo treba (je) sollte es notwendig sein
če bo treba (je), lahko … nötigenfalls/notfalls kann ich …
ni treba (je) povedati/plačati …: du brauchst nicht zu erzählen/ zahlen …
ni mi treba (je) … ich habe es nicht nötig zu …
samo še tega je bilo treba (je)! das hat uns gerade noch gefehlt!, auf das/den haben wir gerade gewartet
treba (je) je počakati es bleibt abzuwarten

3. (potrebuješ) česa: nötig sein, notwendig sein, brauchen (dosti naporov, volje, energije, sladkorja dazu ist viel Mühe/Bereitschaft/Energie/Zucker nötig/notwendig, dazu braucht man viel …)
za to je treba (je) dosti poguma dazu gehört viel Mut

4.
treba je česa komu brauchen (za to nam je treba prostora dafür brauchen wir Platz; ni mi treba (je) toliko prostora ich brauche nicht [soviel] so viel Platz)
ali je bilo tega treba (je) hat das sein müssen?

5. moralno: man soll
treba (je) je kaj storiti - država, družba ipd.: es gilt zu …
(čas je) es ist (die) höchste Zeit, es ist an der Zeit

6.
kot je treba (je) wie es sich gehört, richtig, regelrecht, ordentlich

7.
kar je treba (je) opraviti/plačati … anfallend
ki ga je treba (je) prijaviti meldepflichtig, anzeigepflichtig
za kar je treba (je) plačati davek/carino/pristojbino steuerpflichtig/zollpflichtig/ gebührenpflichtig
ki ga je treba (je) revidirati/popraviti/zdraviti revisionsbedürftig/reparaturbedürftig/ behandlungsbedürftig
ki ga ni treba (je) likati bügelfrei

trikrat dreimal
trikrat na leto dreimal jährlich
trikrat več/toliko dreimal so viel, das Dreifache (Dreifaches)
trikrat črtan glasba dreigestrichen
trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen

uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.

1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre

2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo

3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene

4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn.

váren safe; secure

váren pred safe from
na várnem in safety
absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
toliko bolj várno so much the safer
váren kraj a safe place
váren pred napadi secure from attacks
váren obstoj, eksistenca a secure existence
váren pred nevarnostjo secure from danger
várna investicija a safe investment
most ni váren the bridge is not safe
biti na várnem to be on the safe side
biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
hraniti kaj na várnem to keep something safe
tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
moje življenje ni več várno my life is no longer secure
ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
zdaj se čutimo várne we feel safe now
várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
peljati na várno to lead to safety
položiti na várno mesto to put in a safe place

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vešč pridevnik
(sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyesZa poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
Sopomenke: izkušen

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vôda (-e) f

1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto

2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale

4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico

5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare

6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

vrábček gorrionito m , (pequeño) gorrión m

(toliko) jesti kot vrabček comer como un gorrión