-
Leisetreter, der, tih avto/motor itd.; für Menschen: oprezna ritka, opreznjak
-
mäuschenstill tih kot miška
-
mousy [máusi] pridevnik
mišji, mišje siv, poln miši, tih kot miš
-
mucksmäuschenstill tih kot miška
-
mūtus 3 (onomatop. indoev. *mū; prim. gr. μυκός, μύτις, μύτης, μυττός, μύ(ν)δος, lat. mū, mutmut, mūgiō, mussō, sl. mutast (izpos. iz lat. mutus oz. nam. narečnega muta), mutav, mutec, nem. mut, it. muto)
1. negovoreč, nem, mutast; o človeku (naspr. eloquens, garrulus): Pl., nonne satius est mutum esse? Ci., mutus et elinguis diu habitus est Gell., mutum dices Ter. imenuj me mutca (nemca) = besede ne zinem, mutus illico (sc. factus est) Ter. onemel je, molčal je, ni mogel spregovoriti besede; prolept.: muta siles O.; subst.: mutorum linguae Lact. nemih, mutcev; o živalih: Plin., bestiae, pecudes Ci., pecus V., agna H.; metaf.: gratia muta fuit O. je molčala, muta dolore lyra est O. je onemela, umolknila, muta imago a tanto scelere te revocare debuit Ci., aspectus miserorum mutas lacrimas revocet Q.
2. metaf. nem = tih, brezglasen, brez glasu (glasov): tintinnabulum Pl., forum, locus Ci., ager Stat., tempus mutum a litteris Ci. ko se ne piše, silentia noctis O., cum neque muta solitudo indicasset, neque caeca nox ostendisset Milonem Ci., magistri Gell. (o knjigah), artes Ci. upodabljajoče umetnosti (naspr. eloquentia), toda: mutas agitare inglorius artes V. umetnosti, o katerih se ne govori, ki niso ravno na glasu, ki človeka posebej ne proslavijo (npr. zdravilstvo); tako tudi: aevum Sil.; instrumentum fundi Varr. voz idr., scientia Q. ki navzlic vsem svojim pravilom človeka ne nauči govoriti; occ.
a) kot relig. t.t. exta P. F. ki ne daje nobenega pomembnega znamenja;
b) kot gram. t.t. consonantes Q. nemi soglasniki (konzonanti), „mutavci“ (= mutae).
-
nachtstill nočno tih, opustel
-
občeméti -im
1. stati, zastati, ostati sjedeći (red-) nepomičan i tih: skrila se je v grmovje in občemela
2. ekspr. zadrijemati, zadremati
-
pȍtih -a -o precej tih: potih razgovor
-
pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)
1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.
2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.
-
silentiōsus 3, adv. -ē (silentium) poln tihote (tišine), prav tih (tihoten): nanctusque opacae noctis silentiosa secreta Ap., silentiose geritur publicum bonum Cass.
-
sordino m
1. glasba ➞ sordina
2. tih žvižg
3. gled. žarg. zamolklo mrmranje, negodovanje (občinstva)
-
stillbleiben* ostati tih/miren
-
stone-still [stóunstil] pridevnik
čisto tih, molčeč kot kamen; negiben, popolnoma miren
-
sub-tacitus 3 (sub in tacitus) nekoliko molčeč, nekoliko tih: secta Prud.
-
tȉhan -a -o ekspr. prav tih: kraj -a vrela vilenjaka
-
totenstill čisto miren/tih; es war totenstill bila je mrtvaška tišina
-
vescia1 f (pl. -sce) tih prdec:
la polenta fa la vescia pren. polenta brbota
-
смешок m kratek, tih smeh;
смешки pl. nasmeški
-
as1 [æz] prislov
kot, tako kot, prav tako
as big again še enkrat tako velik
as clear as crystal kristalno čist
as good as dead kakor če bi bil mrtev
as long as dokler
as soon as bržko
as quiet as a mouse tih ko miška
I thought as much to sem si mislil
as well tudi, prav tako
just as well prav tako
as well as prav tako kakor, nič manj od
as yet doslej
not as yet še ne
he might just as well leave lahko bi že odšel
-
balsa ženski spol mlakuža, luža
estar como una balsa de aceite čisto miren (tih) biti