Franja

nudité [nüdite] féminin nagota, golota; golo človeško telo

nudité du désert puščavska golota
dans toute sa (leur) nudité v vsej svoji goloti

orb¹ [ɔ:b] samostalnik
krogla; nebesno telo
poetično zrklo, oko
grboslovje krogla s križem (kraljevski znak)
figurativno svet, organizirana celota
astronomija vplivno območje planeta

orbite [ɔrbit] féminin pot (tir, krivulja), ki jo oriše (nebesno) telo v svojem gibanju; anatomie očesna jamica, očnica; figuré krog, področje, območje

dans l'orbite de quelqu'un, d'un peuple na interesnem področju kake osebe, naroda

organismo m

1. biol. organizem; ekst. človeški organizem, človeško telo

2. pren. organ, organizacija

ovoid [óuvɔid]

1. pridevnik
jajčast

2. samostalnik
jajčasto telo

ovōide

A) agg. jajčast, ovoiden

B) m jajčasto telo

Pflugkörper, der, plužno telo

planetesimal [plænitésiməl] samostalnik
astronomija majhno meteorju podobno telo

recorporō -āre (re in corpus)

1. zopet (znova) oskrbeti (opremiti, obdati) s telesom, utelesiti: animum Tert., argillam in materiam robustiorem Tert.

2. kot medic. t.t. telo obnoviti, popraviti, ozdraviti: Cael.

réincarnation [reɛ̃karnasjɔ̃] féminin, religion utelešenje (duše) v novo telo, reinkarnacija

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

relic [rélik] samostalnik
poslednji ostanek, sled (npr. verovanja, običaja itd.)
množina preostanki (starih časov)
cerkev relikvija; spomin
množina posmrtni ostanki (osebe), mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, relikvije
množina ostanki (stvari)

relics of the past starožitnosti

Rotationskörper, der, Mathematik rotacijsko telo

Schiefkörper, der, poševno telo

solid¹ [sɔ́lid] samostalnik
fizika trdno telo
(često množina) trdna, netekoča hrana

regular solid geometrija pravilno telo

solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
cuir masculin solide trpežno usnje
amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen

sōlido

A) agg.

1. trden:
corpi solidi e corpi liquidi trdna telesa in tekočine

2. čvrst; trpežen

3. pren. soliden, zanesljiv:
ditta solida solidno podjetje
testa solida razsoden mož
offrire solide garanzie dati trdna jamstva

B) m trdno telo

sphaera (sphēra) -ae, f (tuj. σφαῖρα)

1. krogla, obla (čisto lat. pila, globus): Ca. idr., conum tibi ais … pulchriorem quam sphaeram videri Ci.

2. nebesni svod, nebesna krogla, sfera, starejše nebesno oblo: Macr. idr., Archimedes lunae, solis, quinque errantium motum in sphaeram illigavit Ci.

3.
a) žoga: Italica Cael., sphaerae ludus Cael.
b) krogla v rokah kipov: Amm.

4. krožni tek, kroženje, krožni tir, krožnica, órbita planetov (premičnic): habent igitur suam sphaeram stellae inerrantes Ci.

5. popis gibanja zvezd: barbarica Serv.

6. vesoljsko (nebesno) telo (zemlja, nebo idr.): M., Macr.

Opomba: Prud. meri napačno: sphĕra.

sphere¹ [sfíə] samostalnik
matematika krogla; obla
astronomija nebesni svod, nebesno telo; globus
poetično nebo
figurativno torišče, področje, območje, sfera; (družbeno, življenjsko) okolje, družbeni položaj
zastarelo pot (tir) planetov

sphere of activity področje dejavnosti
sphere of influence (of interest) vplivno (interesno) področje
my peculiar sphere moje posebno področje
doctrine of the sphere nauk o krogli, sferična trigonometrija
music of the spheres sferična muzika (petje)
to take s.o. out of his sphere vzeti koga iz njegovega običajnega okolja

Sprengkörper, der, Heerwesen, Militär eksplozivno telo