Franja

metensōmatōsis -is, f (gr. μετενσωμάτωσις) premeščanje iz telesa v telo, „pretelesanje“, metensomatóza: Tert.

mobile² [móubail, -bi:l] samostalnik
premično telo
tehnično premičen del (mehanizma); bučna množica; moderna skulptura s premičnimi deli, umetniški prostorninski ukras

mobile [mɔbil] adjectif premičen, gibljiv, v gibanju; gonilen; figuré nestalen, spremenljiv; masculin premikajoče se telo; nagib, pobuda, gibalo, gibalna sila

échelle féminin mobile des salaires gibljiva lestvica plač
fête féminin mobile premičen praznik
garde féminin mobile žandarmerija, ki skrbi za javni red
groupe masculin mobile (militaire) hitra skupina
roue féminin mobile gonilno kolo

mors, mortis, f (gl. morior)

1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.

2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.

3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.

4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.

Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr.

nudité [nüdite] féminin nagota, golota; golo človeško telo

nudité du désert puščavska golota
dans toute sa (leur) nudité v vsej svoji goloti

orb¹ [ɔ:b] samostalnik
krogla; nebesno telo
poetično zrklo, oko
grboslovje krogla s križem (kraljevski znak)
figurativno svet, organizirana celota
astronomija vplivno območje planeta

orbite [ɔrbit] féminin pot (tir, krivulja), ki jo oriše (nebesno) telo v svojem gibanju; anatomie očesna jamica, očnica; figuré krog, področje, območje

dans l'orbite de quelqu'un, d'un peuple na interesnem področju kake osebe, naroda

organismo m

1. biol. organizem; ekst. človeški organizem, človeško telo

2. pren. organ, organizacija

ovoid [óuvɔid]

1. pridevnik
jajčast

2. samostalnik
jajčasto telo

ovōide

A) agg. jajčast, ovoiden

B) m jajčasto telo

Pflugkörper, der, plužno telo

planetesimal [plænitésiməl] samostalnik
astronomija majhno meteorju podobno telo

recorporō -āre (re in corpus)

1. zopet (znova) oskrbeti (opremiti, obdati) s telesom, utelesiti: animum Tert., argillam in materiam robustiorem Tert.

2. kot medic. t.t. telo obnoviti, popraviti, ozdraviti: Cael.

réincarnation [reɛ̃karnasjɔ̃] féminin, religion utelešenje (duše) v novo telo, reinkarnacija

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

relic [rélik] samostalnik
poslednji ostanek, sled (npr. verovanja, običaja itd.)
množina preostanki (starih časov)
cerkev relikvija; spomin
množina posmrtni ostanki (osebe), mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, relikvije
množina ostanki (stvari)

relics of the past starožitnosti

Rotationskörper, der, Mathematik rotacijsko telo

Schiefkörper, der, poševno telo

solid¹ [sɔ́lid] samostalnik
fizika trdno telo
(često množina) trdna, netekoča hrana

regular solid geometrija pravilno telo

solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
cuir masculin solide trpežno usnje
amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen